Jedro

Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za spremembo začasne odredbe z dne 19. 3. 2019, s katero so bili začasno urejeni stiki med toženo stranko in mladoletnim otrokom pravdnih strank, in sicer, da se toženi stranki odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu tožeče stranke, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je prvo sodišče v premajhni meri upoštevalo, da je toženec prekršil izdano odredbo o prepovedi stikov s tožnico. Tožnico je pričakal ponoči, ji grozil, jo fizično napadel in ji odvzel prostost. Še naprej ji je grozil z orožjem, da bo ubil njo in otroka. Takšno ravnanje toženca, zaradi katerega je v priporu, presega termin konflikta med staršema. Zaradi svoje psihične bolezni in odvisnosti je toženec nevaren tako tožnici kot otroku. Stiki pod nadzorom so potekali pred dogodkom 30. 4. 2019, o čemer se sodišče ni izjavilo. Toženčevo stanje od zadnjega stika se je do 30. 4. 2019 očitno znatno poslabšalo, tega pa sodišče ni raziskalo. Center za socialno delo nima možnosti, da bi tožencu preprečil, da prinese na stik orožje ali nevaren predmet, s pomočjo katerega bi otroka lahko ugrabil ali mu celo kaj storil, kar je tožnici že večkrat zagrozil. Toženec je nevaren in nepredvidljiv ter je tožnici večkrat zagrozil tudi preko socialnih omrežij, da jo lahko tudi ubije, on pa gre v zapor. Njegove grožnje je šteti še kako resno. Nujno je, da se zavaruje koristi otroka, ne glede na to, da je toženec trenutno v priporu. Iz toženčevega ravnanja in groženj izhaja, da je ogrožena korist mladoletnega otroka.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da tožnica ni izkazala otrokove neposredne ogroženosti s strani toženca. Ob toženčevem nasilnem ravnanju nad tožnico 30. 4. 2019 otrok ni bil prisoten. Prvo sodišče ni ugotovilo, da bi bil toženec nasilen do otroka oziroma, da bi ga kakorkoli ogrožal, zato ni razlogov, da bi bila izdana začasna odredba o stikih toženca z otrokom pod nadzorom centra za socialno delo spremenjena tako, da se stiki začasno ukinejo.

6. Iz tožničinega opisa dogodka z dne 30. 4. 2019 je sicer razvidno toženčevo zavržno ravnanje nad tožnico, vendar pa tožnica ni izkazala, da bi bilo toženčevo nasilno ravnanje, vključno z grožnjami, kakorkoli usmerjeno tudi proti otroku. Preprečevanje ogroženosti otroka, da bi ga toženec samovoljno odpeljal v Y, bo doseženo z izvajanjem stikov pod nadzorom centra za socialno delo, ko (če) se bodo ti stiki spet izvrševali po toženčevem prihodu iz pripora. Mnenja in poročilo o izvajanju stikov CSD X, podana v obdobju pred 30. 4. 2019, ne izkazujejo obstoja konkretne nevarnosti za otroka s strani toženca (stika pod nadzorom centra za socialno delo v aprilu 2019 sta potekala brez vsakršnih težav), čeprav je tožnica že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala, da naj bi toženec večkrat zagrozil, da bo ubil njo in otroka (tega predložene kopije toženčevih objav na družbenem omrežju ne potrjujejo).

7. Tožnica ne pojasni, kakšno psihično bolezen naj bi imel toženec in zakaj naj bi bil zato nevaren otroku. Enako velja za trditev, da je toženec odvisen od trdih drog in zato otroku nevaren. Začasna odredba o začasni ukinitvi stikov je izjemen ukrep, ki je na mestu le v primeru, ko je otrok zaradi preteče uporabe sile ali pretečega nastanka težko nadomestljive škode tako ogrožen, da ni mogoče čakati na konec postopka o glavni stvari in je potrebno takojšnje ukrepanje. Takšnih okoliščin, ki bi terjale takojšnjo (začasno) ukinitev stikov, tožnica ni izkazala. Zatrjevane okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba (toženčevo psihofizično stanje, odvisnost, nepredvidljivost), bodo lahko relevantne za odločitev o glavni stvari (glede vprašanja stikov med otrokom in tožencem).

8. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo pravno odločilne okoliščine ter pravilno uporabilo materialno pravo, očitanih in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka pa ni storilo. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).