Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT, vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.06.2000 ugotovilo, da taksni zavezanec t.j. dolžnik, v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina, ni plačal dolgovane sodne takse v višini 54.500,00 SIT in takse za opomin v znesku 3.000,00 SIT, zato mora poleg dolgovane takse v višini 57.500,00 SIT plačati še pribitek kazenske takse v višini 28.750,00 SIT.
Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da je bila sodna taksa plačana 01.02.2000 in v dokaz predložil izpisek prometa denarnih sredstev v breme svojega računa.
Pritožba je utemeljena.
Taksni zavezanec je ob vložitvi predloga za ustanovitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank sodišču predložil tudi potrdilo o plačilu sodne takse v znesku 50.000,00 SIT (list. št. 3), vlogo pa opremil še s sodnimi koleki v vrednosti 3.000,00 SIT (list. št. 1). Taksni zavezanec je po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) ob vložitvi predloga za ustanovitev zastavne pravice na nepremičninah dolžan plačati takso za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo (tar. št. 18/2 ZST), v višini 1% od vrednosti predmeta, kar v obravnavanem primeru znaša 50.000,00 SIT, takso za predlog v znesku 1.500,00 SIT (tar. št. 1/3 ZST), takso za sklep v znesku 1.500,00 SIT (tar. št. 2/4 ZST) ter takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT (tar. št. 18/3 ZST). Skupaj 54.500,00 SIT. Taksni zavezanec je že ob vložitvi predloga predložil oz. izkazal, da je bilo na račun sodnih taks plačanih 53.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tako pri izdaji sklepa o prisilni izterjavi sodne takse prezrlo vplačilo z dne 01.02.2000 v znesku 50.000,00 SIT (za vknjižbo zastavne pravice) in tudi na vlogi uničene sodne koleke v vrednosti 3.000,00 SIT (za predlog in sklep). Taksni zavezanec bi bil dolžan plačati le še takso za zaznambo neposredne izvršljivosti v znesku 1.500,00 SIT (tar. št. 18/3 ZST), vendar pa ZST v 31. členu določa, da se določbe poglavja o prisilni izterjavi ne uporabljajo, če neplačana taksa ne presega 150 točk, kar ob vrednosti 15,00 SIT znaša 2.250,00 SIT. Zato za prisilno izterjavo takse za zaznambo neposredne izvršljivosti v višini 1.500,00 SIT ni podlage v zakonu.
Glede na to, da je bila sodna taksa v vrednosti 53.000,00 SIT v skladu s 4. členom ZST plačana že ob vložitvi predloga, tudi taksni opomin, kot del postopka prisilne izterjave neplačane takse, ni bil potreben (glej 31. člen ZST). Zato taksni zavezanec ni dolžan nositi stroškov opominjanja.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe ZST, zato je sodišče druge stopnje, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep o prisilni izterjavi sodne takse razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).