21. 5. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Viktorije Virag, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Brecelj Korošec Mate Zupančič, d. o. o. – o. p., Ljubljana, na seji 21. maja 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 98.a člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 39/2014 z dne 10. 7. 2014 in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1207/2013 z dne 10. 4. 2014 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št I Pd 1419/2009 z dne 27. 9. 2013 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija tretji odstavek 98.a člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr). Zatrjuje njegovo neskladje z 2., 14., 22., 23. in 25. členom Ustave. Navaja, da je zakonodajalec aktu o razporeditvi (ukaz) pripisal vlogo akta poveljevanja, zoper katerega je dopusten le ugovor po službeni poti. S tem je izrecno omejil možnost sodne kontrole ukaza o razporeditvi, s čimer je delodajalcu dejansko prepustil povsem proste roke pri urejanju delovnopravnega položaja vojaških oseb. Meni, da ima akt o razporeditvi neposredne učinke na pravice, obveznosti in odgovornosti vojaških oseb iz sklenjenega delovnega razmerja, zato ga je šteti za akt delovnega prava, zoper katerega morata biti zagotovljena sodno varstvo v delovnem sporu in pravno sredstvo.

2.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, da se predlog za dopustitev revizije zavrne, in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na odpravo ukazov o razporeditvi Generalštaba Slovenske vojske. Zatrjuje kršitve pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave. Navaja, da sta ji sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o zavrženju tožbe v delu, s katerim je zahtevala odpravo ukazov o razporeditvi, odrekli sodno varstvo in pravno sredstvo, s tem pa sta jo postavili v neenak položaj v razmerju do drugih delavcev, ki imajo pravico pred delovnim sodiščem uveljavljati varstvo svojih pravic iz delovnega razmerja.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Pobudnica sicer navaja, da izpodbija tretji odstavek 98.a člena ZObr v zvezi drugim odstavkom 100.a člena in 46. členom ZObr ter s šestim odstavkom 29. člena, tretjim odstavkom 32. člena, 36. členom in 38. do 40. členom Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 – v nadaljevanju ZSSloV), vendar je iz navedb v pobudi razvidno, da nasprotuje le ureditvi iz tretjega odstavka 98.a člena ZObr, kolikor izključuje sodno varstvo zoper ukaz oziroma odločitev o ugovoru zoper ukaz. Ne izpodbija pa po vsebini drugih navedenih določb ZObr in ZSSloV samih po sebi, temveč z njihovo pomočjo zgolj utemeljuje, zakaj meni, da bi moralo biti tudi v tem primeru zagotovljeno sodno varstvo. Zato je Ustavno sodišče štelo, da izpodbija le tretji odstavek 98.a člena ZObr.