Jedro

Drugostopenjski organ ni upošteval s strani tožnic dejansko plačane (revalorizirane) višine prispevkov, temveč je na podlagi dogovora krajanov z dne 21. 8. 1988 tožnicama v korist priznal delež oprostitve v višini 50 % od celotne investicije za ceste, kar je za tožnici pomenilo tudi večji delež olajšave, kot jima ga je na podlagi ustreznih dokazil iz 11. člena Odloka priznal prvostopenjski organ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Župan Občine Brežice kot drugostopenjski organ v pritožbenem postopku odpravil odločbo Občinske uprave Občine Brežice, št. 327-32/2 z dne 21. 4. 2009 ter tožnicama odmeril komunalni prispevek za gradnjo vinske kleti na zemljišču parc. št. 498 k.o. ... v višini 4.358,80 EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da sta tožnici po določilih Odloka o komunalnem prispevku (Uradni list RS, št. 35/01 in 95/07, v nadaljevanju Odlok) dolžni plačati komunalni prispevek za vodovodno omrežje in asfaltirano cesto. Prvostopenjski organ je na podlagi 11. člena Odloka pri izračunu vloženih sredstev v obstoječo infrastrukturo upošteval valorizirano vrednost sredstev, ki sta jih tožnici vložili v izgradnjo ceste .... Drugostopenjski organ je pri tem izračunu upošteval dopis Odbora za izgradnjo ceste z dne 21. 2. 1988, iz katerega izhaja, da bodo krajani zadevnih vasi prispevali svoj delež v višini 50 % vrednosti od celotne investicije. Brez upoštevanja plačanega prispevka bi bili tožnici za cestno infrastrukturo dolžni plačati komunalni prispevek v višini 5.392,40 EUR oziroma bi celoten komunalni prispevek znašal 7.055,00 EUR. Glede na to, da je bil prispevek za cestno infrastrukturo v vrednosti 50 % celotne investicije že plačan ob izgradnji ceste ..., se tožnicama ta vrednost odšteje v višini 50 % olajšave ( 2.696,20 EUR) in tako znaša plačilo celotnega komunalnega prispevka 4.358,80 EUR. V zvezi s pritožbenimi navedbami drugostopenjski organ še ugotavlja, da je podatek o tlorisni površini objekta in stavbnem zemljišču razviden iz projektne dokumentacije, na podlagi katere je bil tudi opravljen izračun komunalnega prispevka.

Tožnici se z navedeno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da je občina v tej zadevi odmerila komunalni prispevek že tretjič, in sicer najprej v višini 7.055,00 EUR, nato v višini 6.156,94 EUR in nazadnje z izpodbijano odločbo v višini 4.358,80 EUR. Prispevek za cesto je bil v celoti plačan, zato bi se morala stopnja opremljenosti za cesto v celoti upoštevati pri odmeri in odšteti od skupne stopnje opremljenosti iz 7. člena Odloka. Če občina vztraja, da prispevek za izgradnjo in asfaltiranje ceste, ki jima ga je določila Krajevna skupnost ..., ni bil plačan v celoti, menita, da sta s tem postavljeni v neenakopraven položaj z vsemi ostalimi občani, ki so bili takrat zavezani k plačilu prispevka, pa jim sedaj ni potrebno doplačilo. Ne strinjata se tudi z določitvijo neto koristne površine objekta in velikostjo stavbnega zemljišča, saj menita, da sta površini nerealni in preveliki. Smiselno predlagata, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponovni postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da sta tožnici v pritožbenem postopku priložili dopis Odbora za izgradnjo cest, iz katerega izhaja, da so krajani prispevali v višini 50 % vrednosti investicije, kar je upoštevala pri svoji odločitvi. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kjer je natančno obrazložen potek izračuna komunalnega prispevka, ne drži navedba, da bi bilo treba pri izračunu v celoti odšteti prispevek za izgradnjo in asfaltiranje cest, saj za to nista priložili nobenih dokazil. Pri izračunu komunalnega prispevka je toženka upoštevala podatek o tlorisni površini in stavbnem zemljišču, ki je bil razviden iz vodilne mape projektne dokumentacije. Sklepno toženka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

V pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2009 tožnici še pojasnjujeta, da sta plačali prispevek za izgradnjo ceste v celoti, torej v znesku, ki ga jima je določila Krajevna skupnost .... Zgolj zato, ker sta vložili zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja, ne moreta biti kaznovani z doplačilom prispevka za ceste, saj sta v neenakopravnem položaju z ostalimi občani, ki so bili zavezani k plačilu prispevka.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje, ali je bil tožnicama pravilno odmerjen komunalni prispevek za gradnjo vinske kleti na parc. št. 498 k.o. ... za priključitev na javno cestno omrežje in vodovod.

V skladu z določilom 11. člena Odloka se zavezanec delno ali v celoti oprosti plačila komunalnega prispevka, kolikor z dokazili (računi) ali potrdili pooblaščenih upravljavcev ali krajevne skupnosti izkaže, da je z lastnimi sredstvi prispeval k izgradnji obstoječe komunalne infrastrukture. Pri ugotavljanju skupne stopnje opremljenosti s komunalno infrastrukturo se odštejejo stopnje za tisto infrastrukturo, za katero zavezanec dokaže, da je prispevek že plačal (točka d) 6. člena Odloka).

Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi na podlagi 11. člena Odloka v zvezi s točko d) 6. člena Odloka pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka za priključitev na javno cesto upošteval revalorizirano vrednost prispevkov v višini 898,06 EUR, ki sta jih tožnici plačali za izgradnjo lokalne občinske ceste ..., in to vrednost odštel od celotne višine komunalnega prispevka. Drugostopenjski organ pa je v izpodbijani odločbi pri svojem novem izračunu komunalnega prispevka upošteval dogovor krajanov, ki izhaja iz dopisa Odbora za izgradnjo ceste z dne 21. 2. 1988, ki je določal, da bodo krajani zadevnih vasi za gradnjo predmetne ceste (v gotovini ali v delu) prispevali polovico vrednosti celotne investicije. To pa pomeni, da drugostopenjski organ ni upošteval s strani tožnic dejansko plačane (revalorizirane) višine prispevkov, temveč je na podlagi navedenega dogovora po presoji sodišča tožnicama v korist priznal delež oprostitve v višini 50 % od celotne investicije za ceste, kar je za tožnici pomenilo tudi večji delež olajšave, kot jima ga je na podlagi ustreznih dokazil iz 11. člena Odloka priznal prvostopenjski organ. Tožnici tako v tožbi zmotno ugovarjata, da jima drugostopenjski organ ni priznal v celoti plačanega prispevka za ceste. V zvezi z ugovorom, da sta se z odmero predmetnega komunalnega prispevka tožnici znašli v neenakopravnem položaju z drugimi občani, sodišče pojasnjuje, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo (80. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08, v nadaljevanju ZPNačrt). Zato sta tožnici za predvideno novogradnjo dolžni plačati komunalni prispevek ob upoštevanju ZPNačrt in Odloka, ki veljajo enako za vse zavezance, ki se na novo priključujejo na komunalno opremo, v obravnavanem primeru na javno cesto in vodovod.

Tako kot je tožnicama pravilno pojasnil že drugostopenjski organ, predstavlja osnovo za odmero komunalnega prispevka projektna dokumentacija, ki sta jo tožnici priložili k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, in ki jo upravna enota predloži pristojnemu organu za odmero komunalnega prispevka. Tako je bil na podlagi te dokumentacije izračunan komunalni prispevek in upoštevani vsi podatki o tlorisni površini in površini stavbnega zemljišča, ki izhajajo iz vodilne mape, torej je bil komunalni prispevek odmerjen na podlagi podatkov, ki sta jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predložili tožnici, in je bil občinski upravni organ te podatke pri svoji odmeri dolžan upoštevati. Sodišče se do višine komunalnega prispevka za vodovodno omrežje ni posebej opredeljevalo, saj tožnici v tem delu komunalnega prispevka v ničemer ne izpodbijata.

Sodišče je po ugotovitvi, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 in 107/09 – odločbi US in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).