Jedro

Če se za lastno menico uporablja obrazec za trasirano menico, je treba besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)", sicer je taka lastna menica nična.

V pravdi po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine menice se v okviru zahtevka, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi, presoja samo utemeljenost menične zaveze in ni dopustno razpravljati o eventualnih drugih podlagah (npr. iz temeljnega posla ali na podlagi neupravičene obogatitve).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani 0014 I 2006/9320 z dne 29. 8. 2006 tudi v 1. in 3. točki ter zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožnika je zavezalo k plačilu pravdnih stroškov toženke v znesku 8.433,58 EUR. Hkrati je sklenilo, da se ugodi ugovoru zoper začasno odredbo, ki jo je izdalo 30. 4. 2009, in se predlog za njeno izdajo zavrne.

(2) Proti sodbi in sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (UL RS 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP) pravočasno pritožuje tožnik in pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo in sklep prve stopnje spremeni tako, da zahtevku ugodi in ohrani sklep o začasni odredbi v veljavi, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

(3) Kot absolutno bistvene kršitve postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP uveljavlja to, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in do so ti med seboj v nasprotju ter v nasprotju z vsebino zapisnikov. Priče so opisale, kakšno je bilo poslovno razmerje med S., d. o. o., in toženo stranko glede soinvestitorske pogodbe v zvezi s projektom izgradnje „MH“ ter so glede tega navedle pravno pomembna dejstva, do česar pa se sodišče ni opredelilo oziroma so navedbe sodišča glede tega nejasne, ko pravi, da ni prerekano, da tožena stranka k projektu ni pritegnila podizvajalcev, ki jih je predlagala družba S.. To sicer drži, ni pa jasno, kaj iz tega izhaja. Iz soinvestitorske pogodbe izhaja obveznost prizadevanja, zato ni jasno, kar sodišče vehementno zapiše, namreč da se terjatev na podlagi sodelovanja, pogovorov, organiziranja sestankov,.... ne more oblikovati. Ugotovitev sodišča, da je bila peč za pico plačana, s temeljem obveznosti toženke kot cedenta nima nobene zveze. Sodišče se sploh ni izreklo o izpovedbah kar enajstih prič, za kar je porabilo triindvajset strani zapisnika, vse to pa obrazloži le v petnajstih vrsticah.

(4) Ugotovljeno dejansko stanje graja pritožnik zato, ker sodišče ni popolno ugotovilo predmeta soinvestitorske pogodbe, in sicer obveznosti družbe S.. S podpisom te pogodbe je toženka priznala obveznost do družbe S., in sicer nagrado v višini 1.200.000 DEM ter 150 m2 nepremičnin za dotedanji prispevek v pridobitvi posla in nadaljnje sodelovanje pri projektu, kar je 2-3 % vrednosti celotnega projekta, ki je bila približno 25 mio EUR. O tem so povedale priče K., B., I. in M.. Sodišče se tudi ni izreklo o nasprotujočih navedbah prič B. in I. o tem, kdo je pripravil tekst soinvestitorske pogodbe.

(5) Materialnopravno pa je po mnenju pritožnika zmotna ocena sodišča, da je menica, ki je jedro spora, neveljavna, saj trdi da je pravilna in veljavna v celoti. Toženka je menico izdala v zavarovanje plačila po medsebojnem dogovoru, tožnik pa je od remitenta z indosametnom prevzel menično terjatev do trasanta in sicer kot prinosnik. Menica je bila izdana kot bianco lastna menica, ni pa pomembno, da na obrazcu ni prečrtano besedilo „plačate“ in nadomeščeno z „plačamo“, saj zakon določa le, da mora menica vsebovati nepogojno obljubo, da „se bo plačala“.

(6) Na podlagi navedenega pritožnik meni, da je terjatev izkazal več kot za verjetno, zato bi moral ostati v veljavi tudi izdana začasna odredba.

(7) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(8) Pritožba ni utemeljena.

(9) Prvo sodišče je pravilno ugotovilo vsa relevantna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo, kršitev postopka, ki je bila storjena, pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

(10) Svojo terjatev do toženke je tožnik uveljavljal na podlagi menice. V zvezi s to menico je bilo ugotovljeno naslednje: menica je zapisana na obrazcu za trasirano menico; toženka jo je podpisala kot trasant, na prvi strani meničnega blanketa nista izpolnjeni rubriki trasata (nakazanca), klavzula o denarnem nakazilu "plačajte za to menico" ni prečrtana in ni nadomeščena s klavzulo o nepogojni obljubi plačila ("plačamo za to menico"); kot prvi menični upnik je označena S., d. o. o., ki jo je 8. 4. 1998 indosirala tožniku, ta pa jo je po pooblastilu naknadno izpolnil z datumom in krajem izdaje (Ljubljana 3. 4. 1998), z zneskom (152.826.615,00 SIT) zapadlostjo (5. 7. 2006), z navedbo brez protesta in brez obvestila in z navedbo izplačevalca (AB); tožnik pri izplačevalcu 5. 7. 2006 ni dobil plačila.

(11) Na podlagi teh ugotovitev, ki jih pritožba niti ne izpodbija, je sodišče prve stopnje presodilo, da ne gre ne za trasirano (ker ne vsebuje navedbe trasata) in ne za lastno menico (ker ne vsebuje nepogojne obljube plačila).

(12) Takšna presoja je materialnopravno pravilna. Tožnik ji neutemeljeno nasprotuje s trditvami, da je sporna menica dejansko (trasirana) lastna menica, in da ni pomembno, ali je besedilo „plačajte“ prečrtano in nadomeščeno s „bomo plačali“.

(13) Razlikujemo predvsem med trasirano menico (ki je pravilo in je njeni ureditvi namenjen pretežni del Zakona o menici; ZM) in lastno menico (ki je izjema in ji ZM namenja le določbe od 107. do 110. čl.). Obvezne sestavine trasirane menice določa ZM v tretji točki 1. čl.; med njimi je navedba imena tistega, ki naj plača, to je trasata. Po izrecni določbi 2. čl. ZM se listina, ki ne vsebuje vseh sestavin iz 1. čl. istega zakona, ne more šteti za menico. V konkretnem primeru je v meničnem blanketu ostala rubrika, v kateri bi moralo biti navedeno ime trasata, neizpolnjena. Zato sporna menica ni trasirana menica, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje.

(14) Lastna menica je posebna vrsta menice, s katero se izdajatelj zaveže plačati menično vsoto. Bistvena značilnost lastne menice je, da ostane izdajatelj glavni dolžnik, medtem ko pri trasirani menici izdajatelj naroči tretjemu, naj poravna njegovo obveznost - z akceptom trasat postane glavni dolžnik. Pri lastni menici ni ne trasata in ne akceptanta. Menična zaveza nastane pri lastni menici šele z njeno izdajo, pri tej pa mora biti jasno prepoznavno, da gre za lastno in ne za trasirano menico. Če se zanjo uporablja obrazec za trasirano menico, je treba v takem primeru besedilo naloga za plačilo ("plačajte za to menico") prečrtati in ga nadomestiti z besedilom nepogojne obljube plačila ("plačam, bom plačal, bomo plačali)". Uveljavljeno je stališče, da so menice, pri katerih ni obljube plačila, pač pa nalog plačila, nične. (1) Lastne menice na lastni ukaz ne veljajo, ker se izdajatelj ne more zavezati proti sebi. ZM ničnostne sankcije za tak primer ne predpisuje, pač pa v 107. čl. določa sestavine lastne menice, med katerimi je nepogojna obljuba, da bo plačana določena vsota denarja, listina, v kateri ni katerekoli izmed sestavin iz 107. čl. ZM, pa po določbi 108. čl. istega zakona ne velja za lastno menico, če v naslednjih členih ni določeno drugače. In omilitve sicer stroge formalnosti v tem smislu, da navedba obljube plačila ne bi bila obvezna sestavina lastne menice, v zakonu ni.

(15) Ker listina, na podlagi katere tožnik uveljavlja svojo terjatev proti toženki, ni veljavna menica, je pravilna odločitev prvega sodišča, ko je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. točki ter tožnikov zahtevek (ki je v teh dveh točkah izvršilnega sklepa v zvezi z izvršilnim predlogom vsebovan) zavrnilo.

(16) To pa je tudi vse, kar je v obravnavanem meničnem sporu pomembno. Prvostopenjsko sodišče je sicer ugotavljalo še druga dejstva, ki sta jih zatrjevali stranki, in sicer kot da bi šlo za spremembo tožbe, kar pa ne drži. V svoji vlogi z dne 10. 11. 2008 je tožnik res na koncu zapisal, da zahteva, da mu toženka plača znesek 637.734,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 7. 2006, kar bi lahko kazalo na to, da gre za spremembo tožbo ob trditvah (podanih v tej vlogi), da je tožnik menico odkupil ter je s tem prikrajšan, toženka pa obogatena, ker iz temeljnega razmerja (soinvestitorske pogodbe z družbo S.) ni izpolnila svoje obveznosti. Vendar je tožnik v vlogi z dne 20. 2. 2009 izrecno navedel, da s tem svoje tožbe ne spreminja in da vztraja pri menični tožbi, da pa zahteva plačilo navedenega zneska iz naslova neupravičene pridobitev podrejeno, ker je sklep o izvršbi razveljavljen.

(17) O morebitnem podrednem zahtevku, o katerem govori tožnik v tej vlogi, z izpodbijano sodbo ni odločeno, v pritožbi pa pritožnik tudi ne predlaga izdaje dopolnilne sodbe. Prvostopenjsko sodišče se moti, ko meni, da gre samo za drugo podlago in da je zato sâmo dolžno iskati, ali je nemara tožbeni zahtevek, vsebovan v izvršilnem sklepu, utemeljen na kakšni drugi pravni podlagi. Gre namreč za drug zahtevek, ne le za drugo pravno podlago, in tega lahko tožnik proti toženi stranki še vedno uveljavlja. V podkrepitev tega govori že določba 4. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (UL RS št. 51/98 in kasnejše spremembe; ZIZ), po katerem je v postopkih ugovora zoper sklep na podlagi verodostojne listine zoper dolžnike, ki so menični zavezanci na podlagi menice, dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu. Drugačen ugovor se šteje za neobrazložen in ga zavrže že izvršilno sodišče. Zato se tudi v pravdi, ki je sprožena na podlagi tega ugovora, presoja samo njegova utemeljenost (če ne pride do spremembe tožbe).

(18) Pritožnik ima zato prav le v tem, da je nepomembna ugotovitve prvega sodišča o tem, da je bila peč za pico plačana. Do izpovedb prič se zato ni bilo treba opredeljevati in prič sodišče prve stopnje glede eventualne obveznosti, ki ne izhaja iz menice, tudi ne bi smelo zasliševati. Tako je prvo sodišče sicer kršilo načelo ekonomičnosti postopka, a to na pravilnost in zakonitost končne odločitev ni vplivalo.

(19) Tudi očitano nasprotje v razlogih izpodbijane sodbe se nanaša na pravno nepomembno dejstvo, zato se pritožbeno sodišče do tega ne bo opredeljevalo.

(20) Ob pravilni ugotovitvi, da menična terjatev ne obstaja, je pravilna tudi razveljavitev sklepa o začasni odredbi in zavrnitev predloga za njeno izdajo, saj zanjo ni zakonskih pogojev. Tudi izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit. (21) Izkaže, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu izpodbijane sodbe in sklepa ni ugotovilo tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), zato je pritožbi zavrnilo in izpodbijano sodbo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP).

(22) Izrek o stroških temelji na 1. odst. 165. čl. ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopek (1. odst. 154. čl. ZPP).

(1) Prim. sodbo VS RS II Ips 806/2007.