Jedro

Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora upravne enote pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se postopek o prekršku ustavi in stroški postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1), ki ga je storil s tem, da je dne 14. 5. 2024 ob 20:15 uri vozil osebni avtomobil znamke in tipa Audi A4 v naselju A., kljub temu, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil B kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, mu za storjeni prekršek izreklo opomin, ugotovilo, da je bil zasežen osebni avtomobil že vrnjen lastnici in odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške postopka, in sicer sodno takso v višini 30,00 EUR ter stroške prevoza in hrambe zaseženega vozila v skupni višini 592,77 EUR, in da bo o morebitnih ostalih stroških, ki do izdaje sodbe še niso znani, sodišče odločilo s posebnim sklepom.

2.Zoper sodbo se pravočasno pritožuje obdolženec, ki odgovornosti ne sprejema. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da mu je bil izdan dvojnik vozniškega spričevala in da ga je dobil na Upravni enoti Ptuj. Navaja, da ni dokazov za prekršek. Opozarja na določbo 63. člena ZVoz-1, po kateri upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, česar v konkretnem primeru upravna enota ni storila, saj obdolženec od njih ni prejel nobenega obvestila. Pa tudi odločbe, s katero bi mu upravna enota omejila veljavnost vozniškega dovoljenja na določen čas, kot izhaja iz zdravniškega spričevala, ni dobil.

3.Predlagatelj na pritožbo obdolženca odgovora ni podal.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je iz fotokopije vozniškega dovoljenja, ki ga je imel obdolženec pri sebi, ugotovilo, da iz v njem navedene točke 4a izhaja, da velja od 3. 10. 2017 in točke 4b, da velja do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), vozniško dovoljenje pa ima serijsko številko 000, medtem ko iz evidence e-Risk izhaja, da je to vozniško dovoljenje prenehalo veljati dne 8. 6. 2023, s pripisom, da gre za potek zdravniškega spričevala na kategoriji. Iz dopisa Upravne enote Ptuj z dne 18. 7. 2024, katero je sodišče pozvalo, da mu sporoči morebitne omejitve v zvezi z obdolženčevim vozniškim dovoljenjem, je ugotovilo, da je bilo vozniško dovoljenje obdolžencu izdano dne 3. 10. 2017 brez vseh omejitev in brez zdravstvene kontrole do dne 3. 10. 2027, da je šel obdolženec 8. 6. 2021 na kontrolni zdravniški pregled, kjer je dobil oceno z veljavnostjo do 8. 6. 2023, in da se s tem zdravniškim spričevalom ni oglasil na upravni enoti za zamenjavo vozniškega dovoljenja. Ugotovilo je, da je vozniško dovoljenje obdolženca, ki je veljalo od 3. 10. 2017 in bilo od začetka veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), zaradi vmesnega zdravniškega pregleda veljalo le do 8. 6. 2023, kot je bilo tudi zavedeno v evidenci e-Risk, zaradi česar je zaključilo, da je dokazano, da je obdolženec dne 14. 5. 2024 vozil osebno vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaključek o obdolženčevi odgovornosti je utemeljilo z razlogi, da se je obdolženec zavedal oz. bi se vsekakor moral zavedati, da ima po opravljenem zdravniškem pregledu vozniško dovoljenje podaljšano le do 8. 6. 2023, pa v nadaljevanju ni bil dovolj skrben glede ureditve in evidentiranja slednjega v izkazu vozniškega dovoljenja, zato se je ob vožnji dne 14. 5. 2024 vsekakor zavedal, da lahko stori očitani prekršek, pa je bil hkrati povsem lahkomiseln, da do prekrška ne bo prišlo, saj je zgolj na podlagi dejstva, da ima v rokah še staro vozniško dovoljenje, ob dejstvu opravljenega naknadnega zdravniškega pregleda, ki mu je trajanje veljavnosti vozniškega dovoljenja skrajšalo, menil, da ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozila.

6.Skladno z določbo prvega odstavka 58.b člena ZVoz-1 je vozniško dovoljenje javna listina, s katero imetnik dokazuje pravico do vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije in identiteto. Po določbi osmega odstavka 56. člena ZVoz-1 se z globo 500 EUR za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju z 2. ali 3. točko prvega odstavka ali s petim odstavkom tega člena. Pri tem 3. točka prvega odstavka navedenega člena ZVoz-1 določa, da sme motorno vozilo voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju. Omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja določba 63. člena ZVoz-1, ki v tretjem odstavku zahteva, da se imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki ima dovoljenje za vožnjo motornih vozil, vendar mu je ta pravica na podlagi veljavnega dokončnega zdravniškega spričevala o opravljenem zdravstvenem pregledu oziroma kontrolnem zdravstvenem pregledu omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, izda novo vozniško dovoljenje. Pri tem četrti in peti odstavek navedenega člena ZVoz-1, ki sta bila dodana z novelo ZVoz-1D, določata, da upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti odda veljavno vozniško dovoljenje, upravna enota pa mu izda novo vozniško dovoljenje. Če imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja tega do določenega roka ne uskladi z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, na podlagi katerega mu je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, mu upravna enota veljavnost vozniškega dovoljenja omeji z odločbo.

7.Ob navedeni zakonski podlagi tako zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani upravne enote, ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da iz vozniškega dovoljenja obdolženca izhaja, da je to veljavno do 23. 10. 2027 (pravilno 3. 10. 2027), iz odgovora Upravne enote Ptuj pa ne izhaja, da bi ta vodila kakršenkoli postopek, s katerim bi obdolženca seznanila o krajši veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi kontrolnega zdravstvenega pregleda in da se obdolženec pri njih ni oglasil, da bi vozniško dovoljenje uskladil z izdanim zdravniškim spričevalom, obdolženec utemeljeno uveljavlja, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi mu bil s strani upravne enote izdan upravni akt, ki bi veljavnost njegovega vozniškega dovoljenja spreminjal. To pa pomeni, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec kljub dejstvu, da omejitev ni bila vpisana v vozniško dovoljenje, v očitanem času vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

8.Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje niso izkazani objektivni znaki očitanega prekrška po osmem odstavku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se postopek zoper obdolženca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavi, saj očitano dejanje ni prekršek.

9.Na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče odločilo tudi, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun.

Zveza:

Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/8, 58b, 63, 63/3, 63/4, 63/5 Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 136, 136/1, 136/1-1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (2022) - ZVoz-1D - člen 23, 23/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.