Jedro

Določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP sta sicer res nekonsistentni in strankam postopka, ki se jim sklep ne vroča, 15-dnevni pritožbeni rok skrajšujeta. Kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo upnika M., zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 5726/2014 z dne 14. 7. 2015 kot prepozno zavrglo.

2. Upnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pritožbo upnika zoper sklep o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem zavrglo, ker je ugotovilo, da jo je vložil po poteku 15-dnevnega roka od objave sklepa na spletnih straneh AJPES, ki je določen v prvem odstavku 127. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v zvezi z 2. točko drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP. Sklep je bil namreč objavljen na spletnih straneh AJPES 14. 7. 2015, upnik pa je pritožbo vložil 3. 8. 2015. 5. Pritožnik trdi, da sta določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP (po tej velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP, s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja) in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP (po tej 15-dnevni pritožbeni rok teče za osebe, ki jim v skladu z ZFPPIPP sklepa ni potrebno vročiti, od objave sklepa), med seboj v nasprotju in ustvarjata zmedo, zaradi česar naj bi bila stranki kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Poleg tega naj bi določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP postavljala v neenak položaj stranke postopka, ki se jim sklepi vročajo in stranke, ki jim sklepov ni potrebno vročati, saj slednjim pritožbeni rok skrajšuje, zaradi česar naj bi bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Upnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da na podlagi 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču postopek prekine in vloži zahtevo za oceno ustavnosti navedenih določb pred Ustavnim sodiščem.

6. Pritožnik svoj predlog utemeljuje s trditvami, da je sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS tudi pravica do informacije. Pravico do informacije zagotavlja procesno dejanje vročitve, objava na spletnem portalu pa institut vročitve nadomešča. Trdi, da zato, ker imajo stranke postopka po četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP osem dni časa, da se s pisanjem seznanijo, rok za pritožbo ne more začeti teči že z objavo sklepa. ZFPPIPP tako najprej vzpostavlja domnevo, da so se stranke postopka s sklepom seznanile po poteku osmih dni od objave, nato pa to določbo povsem negira z določilom, da začne rok za pritožbo zoper objavljeni sklep teči z dnem objave. Pravica do pravnega sredstva naj bi bila na takšen način stranki kršena, saj ji rok za pritožbo dejansko nedopustno skrajšuje.

7. Pritožbeno sodišče načelno pritrjuje ugotovitvam pritožnika glede neenakega položaja strank insolvenčnega postopka, katerim je sklep vročen in tistih, ki jim ni. Ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS med drugim zagotavlja strankam postopka enake procesne možnosti v postopku s pravnimi sredstvi oziroma enak standard pravnega varstva. To pomeni, da morajo biti v posameznem postopku glede varstva pravic vse stranke v enakem položaju. Vendar pa v okoliščinah danega primera o neenakem položaju strank ni mogoče govoriti. Sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem namreč sodišče prve stopnje ni vročalo nobeni od strank, temveč ga je le objavilo na spletnih straneh AJPES. Vse stranke postopka so bile torej glede začetka teka pritožbenega roka in dolžine le-tega v enakem položaju.

8. Načelo pravne varnosti kot eno izmed načel pravne države (2. člen Ustave) zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti vsebino in namen norme. Z vidika pravne varnosti postane predpis sporen takrat, kadar s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm ne moremo priti do jasne vsebine predpisa. Določbi četrtega odstavka 122. člena ZFPPIPP in 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP sta sicer res nekonsistentni in strankam postopka, ki se jim sklep ne vroča, 15-dnevni pritožbeni rok skrajšujeta. Kljub temu pa je določba 2. točke drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP jasna in nedvoumna: rok za pritožbo je 15 dni od objave sklepa.

9. Ker je upnik pritožbo vložil po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njegovo pritožbo zavrglo kot prepozno.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).