8. 4. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2207/99 z dne 1. 3. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. D 287/91 z dne 13. 10. 1999 se ne sprejme, v delu, v katerem je Višje sodišče razveljavilo sklep Okrajnega sodišča, pa zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta se v postopku dedovanja zaščitene kmetije kot njeni prevzemnici priglasili ustavna pritožnica in njena sestra, ki jo je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 7. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in nasl. - ZDKG) določilo za prevzemnico. Ustavna pritožnica je v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje v skladu z 32. členom Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju ZD) uveljavljala izločitveni zahtevek. Višje sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se je nanašal na obseg zapuščine, razveljavilo. Pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o prevzemniku zaščitene kmetije je bila kot neutemeljena zavrnjena.

2.Ustavna pritožnica zatrjuje, da odločitev v konkretnem primeru pomeni delno odločitev v zapuščinski zadevi (le odločitev o prevzemniku zaščitene kmetije), medtem ko naj bi bil obseg prevzemnega premoženja zaradi izločitvenega zahtevka, uveljavljanega v pritožbenem postopku v skladu z 32. členom ZD, še sporen. Ustavna pritožnica zatrjuje, da je odločitev o prevzemniku glede na 9. člen ZDKG, ki določa, da, kolikor je bila zaščitena kmetija v solasti enega od staršev in otroka, je dedič zaščitene kmetije preživeli solastnik, če ima zakonito dedno pravico, preuranjena. Navaja, da bi, če bi dokazala vlaganja v kmetijo in s tem njen solastninski delež, morala postati prevzemnica te kmetije. Z določitvijo prevzemnika kmetije še preden je bilo ugotovljeno, ali obstaja na tej kmetiji solastnina ustavne pritožnice kot zakonite dedinje, naj bi sodišče poseglo v pritožničino pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). S takšno delno, preuranjeno odločitvijo naj bi jo postavilo tudi v slabši procesni položaj od prevzemničinega, s čimer naj bi ji kršilo pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Glede na to, da je morala iz zaščitene kmetije, ki naj bi bila v njeni solasti, zaradi delne odločitve v celoti odstraniti svoje stvari in se preseliti v pomožne prostore gostinskega objekta, naj bi ji bila kršena tudi pravica do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. Pritožnica v ustavni pritožbi izpodbija uporabo materialnega prava. Toda to, da so sodišča odločila drugače, kot bi morala po mnenju pritožnice, samo po sebi še ne pomeni kršitve pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave), pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave) in pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Vendar pa tega stališčem, zavzetim v izpodbijanih sklepih, ni mogoče očitati. Tudi očitek pritožnice, da bo zaradi delne zavrnitve pritožbe in potrditve sklepa prve stopnje omejena njena možnost za uspeh v novem postopku odločanja, ni utemeljen. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe v delu, ki se nanaša na odločitev o prevzemu kmetije, ni sprejelo v obravnavo.

4.Zoper del sklepa, s katerim je Višje sodišče prvostopenjsko odločitev razveljavilo, pa ustavna pritožba ni dovoljena. Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker je bila odločitev o obsegu zapuščine razveljavljena, bo o njem sodišče prve stopnje ponovno odločalo. Zoper novo odločitev sodišča prve stopnje bosta stranki imeli možnost vložiti pritožbo, ko bodo v tem postopku izčrpana vsa pravna sredstva, pa tudi ustavno pritožbo. Glede na navedeno je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger