Jedro

S pravnomočnim sklepom o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato ne stranke zapuščinskega postopka ne tretje osebe tega sklepa ne morejo več izpodbijati v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo v pravdi, če so podane zakonske predpostavke. Zapuščinsko sodišče mora zato vse vloge strank zapuščinskega postopka ali tretjih, ki merijo na spremembo ali razveljavitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, zavreči.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče na Jesenicah je s sklepom z dne 11.4.2005, opr. št. D 37/.., odločilo, da se Agrarni skupnosti R.. ne prizna status stranke v predmetnem zapuščinskem postopku.

Proti sklepu se je pritožila Agrarna skupnost R.... V pritožbi navaja, da nepremičnine, vpisane v vl. št. 723, k.o. R.., predstavljajo nepremično premoženje, podržavljeno nekdanjim članom Agrarne skupnosti R.... S tem premoženjem upravlja pritožnica. S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju za dediče solastninskega deleža zapustnika na predmetnih nepremičninah razglasilo vse dediče, torej tudi tiste, ki niso člani agrarne skupnosti, je bistveno poseglo v pravice in obveznosti ostalih članov agrarne skupnosti, kot so dogovorjene s statutom skupnosti. Tako dedovanje je v nasprotju z Zakonom o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, v nasprotju s statutom pritožnice in z namenom agrarne skupnosti. Za člane agrarne skupnosti je zelo pomembno, da se deležne prvice ne delijo, saj se z delitvijo teh pravic onemogoča učinkovito in namensko upravljanje s solastnim premoženjem ostalih članov agrarne skupnosti. Zato pritožnica izkazuje pravni interes za udeležbo v predmetnem zapuščinskem postopku. Upravna enota J.. še ni odločila o celotnem zahtevku agrarne skupnosti glede vrnitve podržavljenega premoženja v Republiki Sloveniji, iz njenega poročila o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju pa izhaja, da bo o zahtevku odločala skladno z Zakonom o vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ki določa drugačen način dedovanja. Tako se pritožnici glede premoženja, s katerim je nekoč upravljala enotno, lahko obetajo različni pravni in lastniški režimi. To pa ji onemogoča učinkovito in pregledno gospodarjenje z nepremičninami njenih članov.

Po njenem mnenju pa taka pravna ureditev posega v ustavne pravice njenih članov do enakosti pred zakonom, do enakega varstva pravic, do zasebne lastnine in bistveno posega v ustavno načelo pravne države.

Pritožba je utemeljena.

Po podatkih spisa je sklep o dedovanju, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo v konkretni zadevi (sklep o dedovanju z dne 7.10.2004, opr.

št. D 37/...), postal pravnomočen. S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju se zapuščinski postopek konča. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato ne stranke zapuščinskega postopka ne tretje osebe tega sklepa ne morejo več izpodbijati v zapuščinskem postopku, temveč le s tožbo v pravdi, če so podane zakonske predpostavke (220. člen, 5. odstavek 213. člena v zvezi z 210. in 212. členom, 222., 223. in 224. člen Zakona o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS/I, št. 17/91, Uradni list RS, št. 13/94, v nadaljevanju ZD).

Zapuščinsko sodišče mora zato vse vloge strank zapuščinskega postopka ali tretjih, ki merijo na spremembo ali razveljavitev pravnomočnega sklepa o dedovanju, zavreči. Namesto tega pa je v predmetni zadevi zapuščinsko sodišče po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s sklepom z dne 11.4.2005 odločalo o tem, ali se Agrarni skupnosti R.. prizna status stranke, in odločilo, da se ji ta status ne prizna.

Ker je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej po tem, ko je bil zapuščinski postopek že pravnomočno končan, izdalo izpodbijani sklep, čeprav tega glede na zgoraj navedeno ne bi smelo izdati, je sodišče druge stopnje zaradi opisane postopkovne kršitve pritožbi Agrarne skupnosti R.. ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 110/02, v zvezi s 163. členom ZD).

Glede na vsebino pritožbe gre dodati še to, da se agrarna skupnost neutemeljeno sklicuje na Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 79/98, v nadaljevanju ZPVAS), natančneje na njegovo določbo 2. odstavka 8. člena, ki za premoženje, vrnjeno članom nekdanjih agrarnih skupnosti po omenjenem zakonu, določa, da premoženjske pravice člana agrarne skupnosti v naravi lahko podeduje le dedič, ki je član agrarne skupnosti, ostali dediči pa lahko zahtevajo le nujni delež v gotovini. V konkretnem primeru je bil solastninski delež Lovrenca E. na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 723, k.o. R..., omenjenemu vrnjen na podlagi določb Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS/I, št. 27/91, Uradni list RS, št. 56/92, 13/93, v nadaljevanju ZDen) in ne na podlagi določb ZPVAS.

ZPVAS namreč v času izdaje odločbe o denacionalizaciji (ta je bila izdana dne 15.1.1994 - C4) sploh še ni veljal (v veljavo je namreč stopil šele dne 19.2.1994). Že Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi z dne 5.12.1996, opr. št. U-I-324/94, pa tudi v odločbi z dne 24.3.2005, opr. št. Up-217/03-11, zavzelo stališče o tem, da se ZPVAS uporablja le za primere, ko do uveljavitve tega zakona o zahtevku za vrnitev premoženja, vloženem po ZDen, še ni bila izdana prvostopenjska odločba o denacionalizaciji.

V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj navedeno odločiti o predlogu agrarne skupnosti za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in o predlogu za vročitev sklepa o dedovanju (l. št. 65 do 67).