Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja njegovih trditev, in sicer da je po podaji soglasja k PGD na podlagi fikcije prišlo do takšnih sprememb, da bi investitor potreboval njegovo novo soglasje, v tožbi ni specificiral na način, da bi izrecno navedel, kje konkretno v PGD, spremenjeni v letu 2017, so navedene takšne spremembe, ki jih zatrjuje in na podlagi katerih bi investitor potreboval njegovo novo soglasje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem (izpodbijana odločba) je organ stranki z interesom - investitorju A., z.o.o., dovolil gradnjo trgovskega centra ... - rušenje obstoječih objektov, novogradnjo in rekonstrukcijo dela obstoječega objekta na zemljiščih parc. št. 330/2, 330/3, 330/4, 331/4 in 331/18, vse k. o. ..., na podlagi lokacijskih podatkov, kot izhajajo iz II. točke izreka te odločbe, pri čemer mora investitor izvajati gradnjo po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) št. 2014/04 z dopolnitvami, ki izhajajo iz III. točke izreka te odločbe, ter na podlagi soglasij, ki so razvidna iz IV. točke izreka. V obrazložitvi glede vprašanja veljavnosti tožnikovega soglasja k projektni dokumentaciji navaja, da spremembe projektne dokumentacije niso bile takšne, da bi moral investitor zaprositi za novo soglasje, kar tudi pojasnjuje.

2. Drugostopenjski organ je na pritožbo B. B. in tožnika izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na rekonstrukcijo dela obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 330/3, k. o. ..., odpravil in zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, v ostalem je pritožbi zavrnil. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z v upravnem postopku dokončnim delom izpodbijane odločbe ne strinja in vlaga predmetno tožbo, v kateri navaja, da investitor za gradbene posege ni pridobil vseh predpisanih soglasij, zlasti tožnikovega soglasja za priključitev na javno cesto in za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture - lokalne občinske ceste in v varovanih območjih. Poleg tega so po njegovem mnenju z izpodbijano odločbo dovoljeni gradbeni posegi v nasprotju s predpisi. Prvostopenjski organ se je nepravilno oprl na tožnikovo soglasje, dano na podlagi fikcije, saj to velja le za projekt, ki je bil predmet vloge za izdajo soglasja, to je projekt št. 2014/4, april 2014, ki ga je izdelal C. C., s. p. Tekom postopka pred prvostopenjskim organom, med prejemom fiktivnega tožnikovega soglasja ter izdajo izpodbijane odločbe, pa je prišlo do bistvenih sprememb investitorjevega projekta, za katere bi moral pridobiti novo soglasje tožnika kot upravljavca ceste ter izkazati pravico graditi, kar po tožnikovem mnenju izkazujejo vse spremembe investitorjeve projektne dokumentacije, ki jih v tožbi našteva. Poudarja tudi, da prvostopenjski organ utemeljenosti njegovih navedb sploh ni preverjal in se do njih v izpodbijani odločbi niti ni opredelil. Meni, da je z izdajo izpodbijane odločbe dovolil izvedbo posega v kategorizirano javno cesto skupaj z avtobusnim postajališčem, ki po 3. členu Zakona o cestah (ZCes-1) predstavljata javno dobro. Izpostavlja tudi, da je investitorjev projekt tekom postopka postal povsem nepregleden, vendar prvostopenjski organ kljub temu ni zahteval, naj investitor predloži njegov čistopis v ustreznih merilih, s čimer je zagrešil absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj tožniku zaradi nepreglednosti dokumentacije niti ni bila dana možnost, da bi se lahko izjavil o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

4. Izpostavlja tudi, da po delni odpravi izpodbijane odločbe, katere neodpravljeni del izpodbija z obravnavano tožbo, drugostopenjski organ ni opravil preveritve, ali projekt v delu, za katerega se dovoljuje gradnja, sam po sebi lahko obstane kot samostojna zaključena celota. Tožnik namreč trdi, da preostali del projekta, po neodpravljenem delu gradbenega dovoljenja, ne izpolnjuje predpisanih pogojev za gradnjo, saj nima več zagotovljenega urejenega dostopa in projektiranega severnega priključka na javno cesto ter vseh ostalih projektiranih elementov na parc. št. 330/3, k. o. ... V primeru samo enega priključka na javno cesto pa enosmerni priključek ni mogoč.

5. Sodišču tako predlaga, naj izpodbijano odločbo v delu, ki z odločbo druge stopnje ni bila odpravljena, v celoti odpravi in zahtevo stranke z interesom A., z.o.o. za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne; podrejeno zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka in stranka z interesom B. B. na tožbo nista odgovorili. Toženka pa je sodišču posredovala upravni spis zadeve.

7. Stranka z interesom, investitor A., z.o.o., v odgovoru na tožbo navaja, da toženka, kot jo navaja tožnik, ne obstaja, zato je treba tožbo zavreči. Sicer pa izpostavlja, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev predmetne tožbe, saj v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Vse tožbene navedbe se namreč nanašajo zgolj na varovanje javnega interesa, v kar pa tožnik nima pravice posegati. Ne drži, da sama kot investitor v postopku ne bi pridobila tožnikovega soglasja za priključitev na javno cesto in za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture. Izpostavlja, da je bil pogoj, ki izhaja iz dokumenta „Določitev projektnih pogojev“, da priključek na območju avtobusnega postajališča ni dovoljen, ker ne omogoča varnega vključevanja vozil na javno cesto in hkrati ni skladen s Pravilnikom o avtobusnih postajališčih, v celoti upoštevan in takšen priključek ni bil projektiran. Prav tako je bilo upoštevano, da je širina avtobusnega postajališča neposredno ob vozišču ceste 3,1 m. Upoštevana je bila tudi dodatna zahteva, da mora biti parkirišče od roba ceste odmaknjeno najmanj 1 m. Poudarja tudi, da sta ravno z namenom nemotenega odvijanja avtobusnega prometa predvidena dva priključka (južni uvozni in severni izvozni). Sodišču predlaga, naj tožbo kot nedopustno zavrže, podrejeno zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. Tožnik in stranka z interesom - investitor sta vložila tudi pripravljalni vlogi, v katerih vztrajata, tožnik pri tožbenem zahtevku, stranka z interesom pa pri zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe. Tožnik dodatno utemeljuje svoj pravni interes, in sicer navaja, da kot upravljavec občinske ceste, na katero predmetna gradnja vpliva, v skladu s prvim odstavkom 100. člena ZCes-1 odgovarja za varen in nemoten potek prometa na njej, zato ima jasno izkazan pravni interes za tožbo v tej zadevi. Izpostavlja tudi, da je investitor svojo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja v delu, ki se nanaša na rekonstrukcijo obstoječega objekta na nepremičnini parc. št. 330/3, k. o. ..., umaknil in je Upravna enota Kranj 21. 8. 2019 v tem delu izdala sklep o ustavitvi postopka. S tem v zvezi navaja, da je z umikom zahteve investitorja postalo objektivno nemogoče, da bi kadarkoli pridobil gradbeno dovoljenje z vsebino, kot to izhaja iz celotnega projekta.

**Glede datuma odločitve sodišča**

9. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 1. 9. 2021, ki ga je v celoti snemalo, tožniku naložilo, da v roku osem dni konkretizira tožbene navedbe1 na način, da pojasni in navede, na katerem mestu projektne dokumentacije in njenih sprememb oziroma dopolnitev so razvidne zatrjevane spremembe, zaradi katerih bi investitor po prepričanju tožnika moral pridobiti novo soglasje občine (tožnika v tem upravnem sporu) ter da v istem roku pojasni, na katerem mestu v projektni dokumentaciji so razvidne tožbene trditve v zvezi z dostopom na javno cesto po delni odpravi prvostopenjske odločbe2. 10. Rok osmih dni, ki ga je sodišče na naroku za glavno obravnavo naložilo tožniku, je začel teči po izteku roka za podajo morebitnih pripomb na prepis zapisnika glavne obravnave3. Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave tožnikovemu pooblaščencu vročen 8. 9. 2021, kar pomeni, da je rok za podajo njegovih morebitnih pripomb na zapisnik iztekel 13. 9. 2021 in je tako rok za tožnikov odgovor na poziv sodišča, podan na naroku, iztekel z 21. 9. 2021, ki predstavlja zadnji dan osemdnevnega roka za odgovor na poziv sodišča. 11. Sodišče ugotavlja, da je tožnik na poziv odgovoril z drugo pripravljalno vlogo, ki jo je po pošti priporočeno poslal 21. 9. 2021, torej pravočasno. Sodišče je predmetno sodbo izdalo po poteku osemdnevnega roka za odgovor na navedeno tožnikovo pripravljalno vlogo, ki je bila toženki in pooblaščenki stranke z interesom - investitorja vročena 1. 10. 2021, stranki z interesom B. B. pa s fikcijo vročitve 18. 10. 2021. Sodišče je tako sodno odločbo izdalo 27. 10. 2021, to je po poteku osemdnevnega roka za morebiten odgovor ostalih strank na drugo pripravljalno vlogo tožnika z 21. 9. 2021. **Dokazni sklep**

12. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 1. 9. 2021 vpogledalo v vse listine v upravnem spisu zadeve in v sodni spis predložene listine (priloge A2 do A4). Izven naroka za glavno obravnavo je vpogledalo tudi listini, ki ju je tožnik priložil na poziv sodišča k drugi pripravljalni vlogi 21. 9. 2021 (prilogi A5 in A6), ki predstavljata kopiji načrtov iz PGD mape, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, in ki sta bili ostalim strankam tega postopka poslani v izjavo skupaj z navedeno pripravljalno vlogo.

13. Tožnikove dokazne predloge za postavitev izvedenca prometne stroke in izvedenca gradbene stroke ter za opravo ogleda na kraju samem je sodišče zavrnilo kot nedopustno novoto.

14. Na naroku je tožnikov pooblaščenec na izrecno vprašanje sodišča, ali so bili ti dokazni predlogi podani tekom upravnega postopka in če ne, zakaj ne, pojasnil, da ti dokazni predlogi tekom upravnega postopka niso bili podani, in sicer dokazni predlog za postavitev izvedenca prometne stroke zato, ker je bilo pričakovati, da bo glede na spremenjeno projektno dokumentacijo ta dokaz nepotreben4. Dalje je pojasnil, da dokazni predlog za postavitev izvedenca gradbene stroke tekom upravnega postopka ni bil podan zato, ker ni bilo pričakovati, da bi bila lahko sporna interpretacija sprememb projektne dokumentacije5, ogled na kraju samem pa zato, ker v času upravnega postopka to dejstvo ni bilo sporno, zaradi spremembe zakonodaje, ki omogoča rušenje objekta tudi brez gradbenega dovoljenja, pa je po mnenju tožnika pomembno, da sodišče v tem postopku lahko preveri, ali ta objekt v naravi še stoji ali ne6. 15. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Iz podatkov upravnega spisa, s katerim razpolaga sodišče, ne izhaja, da bi te dokaze tožnik predlagal tekom upravnega postopka, kar je, kot navedeno, potrdil tudi njegov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo, na katerem, kljub izrecnemu pozivu sodišča, za to tudi ni navedel opravičljivih razlogov. Za dokazovanje svojih trditev mora namreč stranka, na kateri je dokazno breme, predlagati ustrezne dokaze. Razlogi, ki jih je tožnikov pooblaščenec s tem v zvezi na naroku navedel, in sicer da v upravnem postopku ni bilo pričakovati, da bi lahko bila sporna interpretacija sprememb projektne dokumentacije oziroma ker je bilo pričakovati, da glede na spremenjeno projektno dokumentacijo ta dokaz ne bo potreben, pa po presoji sodišča niso opravičljivi za njihovo nepodajo v upravnem postopku. Da ne bi imel možnosti predlaganja teh dokazov v upravnem postopku, kar je po tretjem odstavku 20. člena ZUS-17 pogoj, da takšni dokazni predlogi v upravnem sporu ne predstavljajo nedopustne novote, pa niti ni navedel. 16. Zavrnitev dokaznega predloga za opravo ogleda kot nepotrebnega za odločitev pa bo pojasnjena v nadaljevanju te obrazložitve.

**K I. točki izreka**

17. Tožba ni utemeljena.

_Posebej glede ugovora pasivne legitimacije_

18. V zvezi z ugovorom stranke z interesom – investitorja, da toženka, kot jo je v tožbi navedel tožnik (Republika Slovenija, Upravna enota Kranj), ne obstaja, zato je treba tožbo zavreči, sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka in njeno zastopanje izrecno opredeljeno v ZUS-1, ki v petem odstavku 17. člena določa, da je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan; toženca pa v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan.

19. To pomeni, da je pasivna legitimacija opredeljena že v zakonu, pri čemer sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi kot toženo stranko opredelil Republiko Slovenijo, s čimer je zadostil zahtevam iz prvega odstavka 30. člena ZUS-18. Dejstvo, da je napačno navedel organ, ki jo zastopa, je glede na to, da je v ZUS-1, kot rečeno, izrecno navedeno, kateri organ je pristojen za zastopanje tožene stranke, za odločitev nepomembno.

_Splošno_

20. V obravnavani zadevi je sporno, ali nameravana gradnja trgovskega centra ... - rušenje obstoječih objektov ter novogradnja trgovskega objekta, ki bo namenjen prodaji kmetijskega repromateriala s pomožnimi prostori in kava barom, na zemljiščih parc. št. 330/2, 330/3, 330/4, 331/4 in 331/18, vse k. o. ..., izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, čemur nasprotuje tožnik - stranski udeleženec v predmetnem upravnem postopku.

_Posebej glede tožnikovega pravnega interesa_

21. V predmetnem upravnem postopku je tožnik skladno s četrtim odstavkom 62. členom ZGO-19 prijavil svojo udeležbo. Sodišče pojasnjuje, da iz navedene določbe ne izhaja, da bi občina v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj lahko varovala javni interes. Iz obrazložitve Predloga ZGO-1B10 je razviden namen zakonodajalca, da se s tem omogoči lokalni skupnosti, da vstopi v postopek in uveljavi svoj interes, ki se nanaša na urejanje prostora na območju občine.

22. Svoj pravni interes za vložitev tožbe v tem upravnem sporu je tožnik na ugovor investitorja pojasnil z navedbo, da ima sporna gradnja vpliv na občinsko cesto, katere upravljavec je na podlagi določb ZCes-1 in kot tak odgovoren za upravljanje ter za varen in nemoten potek prometa po njej.

23. Sodišče ob upoštevanju 100. člena ZCes-1, ki v prvem odstavku določa, da so za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah odgovorne občine, pritrjuje tožniku, da je s temi navedbami izkazal svoj pravni interes za predmetno tožbo.

_Glede tožbenega ugovora kršitve pravice do izjave_

24. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je tekom upravnega postopka investitorjev PGD zaradi številnih sprememb in dopolnitev postal povsem nepregleden in da ob izdaji izpodbijane odločbe ni bilo več razvidno, katera gradnja je investitorju dovoljena. Ker organ od investitorja ni zahteval, naj predloži čistopis projekta, je po prepričanju tožnika zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj mu zaradi nepreglednosti dokumentacije ni bila dana možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

25. Sodišče po pregledu upravnega spisa zadeve ugotavlja, da je celotna PGD dokumentacija – tako osnovna kot njene spremembe oziroma dopolnitve, ustrezno dokumentirana in označena ter da iz izreka izpodbijane odločbe jasno izhajajo vse njene spremembe. Da tožniku tekom upravnega postopka vpogled v projektno dokumentacijo oziroma izjava v zvezi z njo oziroma v zvezi z njeno spremembo ne bi bila omogočena, pa tožnik niti ne zatrjuje. Po presoji sodišča tako ugovor kršitve pravice do izjave ni utemeljen.

_Glede tožbenega ugovora sprememb PDG po podanem soglasju tožnika_

26. Sodišče najprej ugotavlja, da je tožnik - ... podal soglasje k PGD št. 2014/04 z aprila 2014 na podlagi fikcije iz 50. a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ker o zahtevi za pridobitev soglasja ni bilo odločeno v tridesetih dneh11. 27. Tožnik v tem upravnem sporu ugovarja, da je po podaji navedenega soglasja prišlo do takšnih sprememb projektne dokumentacije, zaradi katerih njegovo soglasje na podlagi fikcije ni podano. V tožbi namreč zatrjuje, da je investitor po tem, ko je na podlagi fikcije pridobil tožnikovo soglasje, v svoj projekt dodal ureditev ponikovalnic v varovalnem pasu občinske ceste; potek meteorne kanalizacije za potrebe odvodnjavanja meteorne vode s strehe objekta preko pločnika na avtobusnem postajališču; nov priključek na kanalizacijsko omrežje; na novo in drugače uredil južni priključek na lokalno cesto (uvoz), ki je v zadnji verziji projekta predviden na drugem mestu kot v originalnem projektu, prav tako je druge širine in predvideva drugačen radius uvoza; da je ob samem uvozu predvidel spremenjen način parkiranja, ki vpliva na varnost uvoza; da je najprej nameraval zgraditi južni priključek v širini 5,0 m, v spremenjeni dokumentaciji iz septembra 2017 pa je njegovo širino spremenil na 5,28 m, radius uvoza pa se je spremenil iz 2,5 na 5,0; da je uvoz oblikovan tako, da robnik ob uvozu ne ščiti prvega izmed bočnih parkirnih mest v celoti; da so spremenjene pozicije parkirnih mest in način parkiranja, saj se predvideva bočno parkiranje na samem začetku uvoza v varovalnem pasu lokalne ceste, kar bistveno vpliva na varnost uvoza z lokalne ceste na dvorišče investitorja; da je spremenjena širina avtobusnega postajališča, da se načrtuje sprememba lokacije prehoda za pešce, saj bi ta sedaj stal severneje, kot stoji sedaj, kar predstavlja nedopusten poseg v kategorizirano javno cesto, za katerega investitor nima nobene pristojnosti, poleg tega je poseg škodljiv z vidika varnosti cestnega prometa in varnosti pešcev, prav tako se ta poseg nahaja izven območja nepremičnin v lasti investitorja in kakršenkoli poseg brez soglasja upravljavca ceste in zemljiškoknjižnega lastnika predstavlja poseg v lastninsko pravico tretjega, pri čemer pravice graditi v tem delu investitor nima izkazane12. 28. Sodišče ugotavlja, da tožnik, na katerem je breme dokazovanja njegovih trditev, in sicer da je po podaji soglasja k PGD na podlagi fikcije prišlo do takšnih sprememb, da bi investitor potreboval njegovo novo soglasje, v tožbi ni specificiral na način, da bi izrecno navedel, kje konkretno v PGD, spremenjeni v letu 2017, so navedene takšne spremembe, ki jih zatrjuje in na podlagi katerih bi investitor potreboval njegovo novo soglasje. Zato ga je sodišče na naroku za glavno obravnavo 1. 9. 2021 pozvalo, da v projektni dokumentaciji konkretno pokaže in navede (v osnovnem in spremenjenem PGD13), da je prišlo do zatrjevanih sprememb. Po petnajst minutni prekinitvi obravnave, za katero je zaprosil tožnik v zvezi z takšnim pozivom sodišča, je njegov pooblaščenec navedel, da so vse spremembe projektne dokumentacije, zaradi katerih bi investitor moral zaprositi tožnika za ponovno soglasje za poseg oziroma v zvezi z vidiki upravljanja javnih cest, navedene na 4. in 5. strani tožbe ter da mu je sodišče na naroku za glavno obravnavo predložilo dva fascikla dokumentacije z več mapami, iz katerih kot nestrokovnjak za področje projektiranja v tako kratkem času ni mogel točno razbrati, kje naj bi bile te razlike v projektni dokumentaciji razvidne. Zato je zaprosil za rok vsaj osmih dni za vpogled v dokumentacijo in odgovor na poziv sodišča. Sodišče je tožnikovemu predlogu za konkretizacijo navedb glede sprememb PGD ugodilo in naložilo, da v roku 8 dni konkretizira svoje tožbene navedbe v zvezi z zatrjevanimi spremembami PGD tako, da pojasni in navede, na katerem mestu projektne dokumentacije in njenih sprememb so razvidne zatrjevane spremembe, zaradi katerih bi investitor po tožnikovem prepričanju moral pridobiti njegovo novo soglasje14. 29. Na navedeni poziv sodišča je tožnik odgovoril z drugo pripravljalno vlogo z 21. 9. 2021 in predložil kopiji iz PGD dokumentacije - prikaz priključkov na infrastrukturo – št. grafičnega lista 0.8/03 s februarja 2017 (priloga A6) ter prikaz arhitektonske zazidalne situacije – št. lista 0.8/02 z oktobra 2017 (priloga A5).

30. Sodišče v zvezi z navedeno dopolnitvijo ugotavlja, da tožnik ni sledil pozivu sodišča, saj v tožbi zatrjevanih sprememb v drugi pripravljalni vlogi z 21. 9. 2021 ni pojasnil na način, kot mu je sodišče naložilo v pozivu, podanem na naroku 1. 9. 2021, in sicer konkretizirano primerjalno tako, da bi bilo razvidno konkretno, kje v leta 2017 spremenjeni projektni dokumentaciji je posamezna v tožbi zatrjevana sprememba glede na projektno dokumentacijo, h kateri je bilo podano tožnikovo soglasje (s konkretno navedbo strani osnovne in spremenjene projektne dokumentacije).

31. Po vsebini pa sodišče v zvezi s pojasnili, ki jih je tožnik podal v drugi pripravljalni vlogi in ob upoštevanju k tej vlogi predloženega prikaza priključkov na infrastrukturo (priloga A6), ugotavlja, da zatrjevane spremembe, ki se po tožnikovih trditvah nanašajo na novo ponikovalnico tik nad severnim priključkom na javno cesto LC 390071 v njenem varovalnem pasu na severovzhodnem vogalu nepremičnine parc. št. 330/2, k. o. ... (na načrtu 0.8/03, februar 2017 - priloga A6 - označena z oznako PO); na predvideno izgradnjo zatrjevanega novega peskolova na zelenici ob severvzhodnem robu avtobusnega postajališča, v bližini tromeje med nepremičninami parc. št. 331/18, 331/19 ter 330/2, vse k. o. ... v varovalnem pasu javne ceste LC 390071 (na načrtu 0.8/03, februar 2017 – priloga A6 - označen z oznako P); na predvideno zatrjevano gradnjo novega voda meteorne kanalizacije z načrtovanega objekta in njegova priključitev na meteorni revizijski jašek na avtobusnem postajališču parc. št. 1908/19, k. o. ... (na načrtu 0.8/03, februar 2017 – priloga A6 - označen z oznako MRJ); na zatrjevano predvideno gradnjo nove ponikovalnice na jugozahodnem robu jugozahodnega bočnega parkirišča na nepremičnini parc. št.331/4, k. o. ..., v varovalnem pasu javne ceste LC 390071 (na načrtu 0.8/03, februar 2017 – priloga A6 - označena z oznako PO); na predvideno gradnjo novega voda meteorne kanalizacije, ki povezuje zgoraj navedene novi peskolov, meteorni revizijski jašek in novo južno ponikovalnico ter pri tem v varovalnem pasu javne ceste LC 390071 poteka preko pločnika, avtobusnega postajališča in prehoda za pešce ter na predvideno zatrjevano gradnjo novega voda meteorne kanalizacije, ki od načrtovane nove južne ponikovalnice poteka proti severozahodu, preko prehoda za pešce, vse v varovalnem pasu javne ceste LC 390071, kot je navedel že prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi15, da niti ureditev ponikovalnic, peskolova, niti voda meteorne kanalizacije, kot izhaja iz sprememb projektne dokumentacije iz leta 2017 (priloga A6), v primerjavi s projektno dokumentacijo, h kateri je tožnik dodal soglasje (prikaz priključkov na infrastrukturo št. projekta 2014/04, št. lista 03), ni spremenjena. Sodišče namreč sprememb, ki jih zatrjuje tožnik, ni našlo. Iz primerjave načrtov - spremembe februar 2017 z osnovno projektno dokumentacijo, h kateri je bilo dodano soglasje, namreč izhaja zgolj druga barva za označbo peskolova, ponikalnice, lovilca olj in meteornega revizijskega jaška. Da bi prišlo do zatrjevanih sprememb, pa iz pregleda obeh načrtov ne izhaja. Enako velja tudi v zvezi s trditvami v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanašajo na potek vodovodnega priključka. Tudi v tem delu sodišče razlik med osnovno projektno dokumentacijo oziroma načrtom in v letu 2017 spremenjeno ni našlo. Tožnik sam pa konkretne primerjave med osnovno in spremenjeno projektno dokumentacijo, h kateri je bil izrecno pozvan, kot rečeno tudi ni navedel. 32. Poleg tega tudi ob primerjavi vodilne mape projekta št. 2014/04, ..., april 2014, h kateri je bilo podano tožnikovo soglasje, in sicer navedb v njenem besedilnem delu (0.8.4 z naslovom „Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo“), ki se nanaša na vodovod, kanalizacijo, cestni priključek, komunalne vode in odvodnjavanje (str. 21 do 24), z dopolnitvijo projektne dokumentacije s februarja 2017 (besedilni del 0.8.4 z naslovom „Priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo“ - strani 17 do 21), ni našlo sprememb, ki jih zatrjuje tožnik. Ob tem da tožnik, kot že rečeno, konkretizirano sploh ni navedel, na katerem mestu projektne dokumentacije konkretno naj bi bile razvidne zatrjevane spremembe projektne dokumentacije.

33. Nadalje v pripravljalni vlogi z 21. 9. 2021 tožnik zatrjuje, da je investitor z načrtom arhitektonsko zazidalne situacije z oktobra 2017 (priloga A5) glede na načrt 2015, h kateremu je bilo na podlagi fikcije podano njegovo soglasje, spremenil načrtovano avtobusno postajališče in načrtovano prometno ureditev. Tudi v zvezi s temi zatrjevanimi spremembami tožnik ni konkretizirano navedel sprememb glede na načrt arhitektonsko zazidalne situacije, h kateremu je bilo podano njegovo soglasje, niti tega načrta sodišču ni predložil. Po vpogledu v načrt, h kateremu je tožnik podal soglasje, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, pa sodišče tudi ni našlo zatrjevane spremembe širine avtobusnega postajališča. Podaljšanje bočnih parkirišč s 5,50 m na 5,51 m pa je po presoji sodišča znotraj merske tolerance oziroma gre za tako zanemarljivo podaljšanje, da zgolj iz tega razloga po presoji sodišča novo soglasje tožnika ni bilo potrebno. Za zatrjevano razširitev bočnih parkirišč ob vzhodni strani objekta in odstranitev predhodno med objektom in parkirišči načrtovanega 0,4 m širokega koridorja za pešce pa tožnik niti ne zatrjuje, da bi predstavljala poseg v varovalni pas javne ceste LC 390071, oziroma ne pove, v čem je v zvezi s tem ugovorom podan njegov pravni interes kot upravljavca občinske ceste, na katero naj bi vplivala predmetna gradnja.

34. Tožbenih navedb na 4. strani tožbe, h konkretizaciji katerih je bil tožnik s sklepom na naroku 1. 9. 2021 prav tako pozvan, in ki se nanašajo na zatrjevano novo in drugačno ureditev južnega priključka na lokalno cesto ter na zatrjevano spremembo lokacije prehoda za pešce, tožnik v pripravljalni vlogi z 21. 9. 2021 niti ne omenja. Sodišče pa v s strani toženke predloženi dokumentaciji – upravnem spisu zadeve ob primerjavi osnovnega in leta 2017 spremenjenega PDG16 teh sprememb tudi ni našlo. Nasprotno ugotavlja, da s tem v zvezi v samem besedilnem delu obeh vodilnih map tudi v zvezi cestnima priključkoma ni nobenih sprememb. Tožnik pa takšnih sprememb tudi ni konkretizirano navedel, čeprav je bil, kot že večkrat izpostavljeno, k njim izrecno pozvan in v zvezi s čimer mu je sodišče omogočilo dopolnitve navedb in dokazov v dodatnem roku osmih dni.

35. Tako sodišče zaključuje, da tožnik zatrjevanih sprememb projektne dokumentacije, zaradi katerih naj bi investitor potreboval novo soglasje občine (tožnika), niti na trditveni ravni ni izkazal. Kolikor pa je ob upoštevanju tožnikovih navedb in predloženih listin ter vpogleda v upravni spis zadeve ugotovilo sodišče, do zatrjevanih sprememb PGD po podaji tožnikovega soglasja, ki bi terjale njegovo novo soglasje, ni prišlo.

36. Tako so tudi vse ostale tožbene navedbe, da predmetni PGD krši materialne predpise s področja cest, prometne signalizacije, prometne opreme, cestnih priključkov ter avtobusnih postajališčih, neutemeljene, saj je tožnik kot upravljavec javnih cest k PGD podal soglasje.

_Glede tožbenega ugovora spremembe oziroma nemožnosti dostopa na javno cesto_

37. Tožnik je bil na naroku za glavno obravnavo 1. 9. 2021 prav tako pozvan, da v roku osmih dni pojasni in navede, na katerem mestu v projektni dokumentaciji so razvidne njegove tožbene trditve v zvezi z dostopom na javno cesto po delni odpravi prvostopenjske izpodbijane odločbe.

38. V drugi pripravljalni vlogi z 21. 9. 2021 tožnik s tem v zvezi navaja, da iz projektne dokumentacije (priloga A5) izhaja, da naj bi promet potekal enosmerno preko južnega priključka na javno cesto v smeri proti vzhodu, nato pa na nepremičnini parc. št. 330/3, k. o. ... Poudarja, da je za izvedbo prometnih površin preko te nepremičnine investitor v svojem projektu na tej nepremičnini načrtoval rekonstrukcijo, v okviru katere bi bil objekt s te nepremičnine odstranjen in bi bile na tem zemljišču urejene prometne površine.

39. Sodišče ugotavlja, da že iz izreka izpodbijane odločbe (II. točka) izhaja, da je (tudi) na zemljišču parc. št. 330/3, k. o. ..., po PGD predvidena odstranitev objekta. Zakaj naj zaradi ustavitve postopka v delu, ki se nanaša na rekonstrukcijo obstoječega objekta na zemljišču parc. št. 330/3, k. o. ... (priloga A4), v PGD načrtovana prometna ureditev ne bi bila mogoča, tožnik kljub pozivu sodišča ni pojasnil in ni konkretizirano navedel, v čem bo oziroma bi bil dostop na javno cesto spremenjen zaradi delne odprave prvostopenjske odločbe s strani pritožbenega organa z odločbo druge stopnje oziroma zaradi ustavitve postopka v tem delu.

40. Tako sodišče zaključuje, da tudi ta ugovor ni izkazan. Zato tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za opravo ogleda, saj tožnik, kot rečeno, že na trditveni ravni ni podal navedb, iz katerih bi izhajala (pavšalna) navedba, da predmetna gradnja nima več zagotovljenega urejenega dostopa na javno cesto. Ob tem sodišče dodaja, da presoja zakonitost izpodbijane odločbe ob njeni izdaji. Morebitna kasnejša nemožnost gradnje, kot je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem oziroma gradnja, ki ne bi bila skladna z izdanim dovoljenjem, pa je predmet morebitnih drugih postopkov.

_Sklepno_

41. Po povedanem sodišče ugotavlja, da so tožbene navedbe neutemeljene, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

42. Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zahtevka za povračilo stroškov postopka, ki ju uveljavljata tožnik in stranka z interesom – investitor, zato nista utemeljena.

1 Na 4. strani tožbe in v prvem odstavku na 5. strani tožbe. 2 Trditve, navedene na 11. strani tožbe, in sicer "da po delni odpravi izpodbijane prvostopenjske odločbe ta gradnja nima več zagotovljenega urejenega dostopa in projektiranega severnega priključka na javno cesto ter vseh ostalih projektiranih elementov na parc. št. 330/3, k.o. ..., kar je temeljni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja in da je bilo tudi soglasje tožnika, izdano na podlagi fikcije, podano pod predpostavko, da bosta izvedena pločnik in dovoz na nepremičnini parc. št. 330/3, k.o. ... in da pogoji tega soglasja niso izpolnjeni z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem, saj v primeru samo enega priključka na javno cesto enosmerni priključek ni mogoč". 3 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 4 Glej: predzadnji in zadnji odstavek na strani 7 ter prvi odstavek na strani 8 prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo. 5 Glej: tretji odstavek na strani 8 prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo. 6 Glej: predzadnji odstavek na strani 8 prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo. 7 Tretji odstavek 20. člena ZUS-1 določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. 8 Po prvem odstavku 30. člena ZUS-1 je v tožbi treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi./.../ 9 Po četrtem odstavku 62. člena ZGO-1 je stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve; če svoje udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku. 10 Z ZGO-1B je bila določba četrtega odstavka 62. člena dodana v zakon. 11 Glej: sodba Upravnega sodišča I U 1422/2016 z 9. 3. 2017. 12 Glej: zadnji odstavek na 4. strani tožbe in prvi odstavek na 5. strani tožbe. 13 Glej: drugi odstavek na 5. strani prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo 1. 9. 2021. 14 Glej: zadnji odstavek na 11. strani prepisa zapisnika naroka za glavno obravnavo 1. 9. 2021. 15 Glej: 25. stran obrazložitve. 16 V zvezi z navedbo strani besedilnega dela osnovne in spremenjene PGD glej tudi točko 29 obrazložitve te sodbe.