Jedro

Toženka bi preprečila izdajo zamudne sodbe, če bi odgovorila na tožbo tako, kot jo je poučilo sodišče prve stopnje v pozivu, ki ga je priložilo tožbi. Njena pisna vloga, ki jo je naslovila kot odgovor na tožbo, ni vsebovala navedb, iz katerih bi se dalo razbrati, da nasprotuje tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba.

Obrazložitev

V gornji pravdni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, s katero je toženki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 105.193,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.7.2001 dalje do dneva plačila in znesek 54.060,00 SIT iz naslova pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske odločbe 16.8.2004 dalje do dneva plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo. Tožeča stranka je vložila sklepčno tožbo in ker so bili podani tudi vsi ostali pogoji za zamudno sodbo iz 318. člena ZPP, toženkin odgovor na tožbo pa ni bil obrazložen, saj v odgovoru ni oporekala zahtevku, pač pa je v njem samo opisovala svojo premoženjsko in socialno stanje in predlagala, da ji tožeča stranka dolg odpiše, ker ga ne zmore odplačevati, je izdalo zamudno sodbo.

Proti tej sodbi je vložila toženka pritožbo. Pritožuje se, ker ni bila povabljena na pogovor, ampak je dobila zgolj poziv, da odgovori na tožbo z zahtevkom majhne vrednosti. Sprašuje se, kako je sodnica lahko kvalificirala vrednost v majhno ali veliko ali je to storila po svojih merilih. V odgovoru na tožbo je bila natančna in razumljiva, sodišče pa smatra njene navedbe kot neobrazložene, ker ne nasprotuje tožbenemu zahtevku. Zakaj bi mu nasprotovala, če so dokazi zavarovalnice T. podani. Kredita pri banki V. ni mogla odplačevati zaradi prekinitve delovnega razmerja. Zavarovalnici je zagotovila, da bo znesek poravnala takoj, ko bo zmožna. Njena pritožba zaradi prenehanja delovnega razmerja na višjem delovnem in socialnem sodišču še ni rešena in iz tega vzroka tudi izhaja zakaj z odplačevanjem zavlačuje torej ne gre za njeno krivdo. Ne razume, kaj je sodnica mislila z navedbo, da njen odgovor ni bil obrazložen z dejstvi, ki so splošna znana ter tudi ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati. V pravdi je popolnoma propadla, zato so ji naloženi še stroški postopka v višini 54.060,00 SIT. Toliko ne dobi niti mesečne socialne podpore, ki je njen edini finančni vir. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve na začetek saj je za rešitev te zadeve več drugačnih možnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Točne so pritožbene navedbe, da sodišče toženke ni povabilo na obravnavo, vendar s tem ni kršilo postopka. Zamudna sodba se namreč vselej izda brez obravnave, če so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji za to posebno vrsto sodbe. Kot bo v nadaljevanju obrazloženo, so v tem primeru bili vsi pogoji tudi dejansko izpolnjeni. V zvezi s pritožbenimi navedbami, v katerih se pritožnica sprašuje, kako je sodnica kvalificirala ta spor za spor manjše vrednosti, pa velja pojasnilo, da vsebuje Zakon o pravdnem postopku posebne določbe o postopku v sporih majhne vrednosti. Vrednost, ko se spor tako kvalificira, je zakonsko predpisana v členu 443. ZPP, ki določa, da so spori majhne vrednost spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 200.000,00 SIT. Ker zahtevek v konkretnem sporu ni presegal 200.000,00 SIT, se uporabljajo pravila tega posebnega postopka in torej ne gre za kakšno kvalifikacijo, ki bi jo sodnica sama določila.

Toženka bi preprečila izdajo zamudne sodbe, če bi odgovorila na tožbo tako, kot jo je poučilo sodišče prve stopnje v pozivu, ki ga je priložilo tožbi. Njena pisna vloga, ki jo je naslovila kot odgovor na tožbo, ni vsebovala navedb, iz katerih bi se dalo razbrati, da nasprotuje tožbenemu zahtevku. Prav nasprotno, kot tudi v pritožbi ponavlja, ima tožeča stranka izkazano denarno terjatev proti njej, ker dolga ni plačala zaradi pomanjkanja sredstev. Vlogo, s takšno vsebino, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot neobrazložen odgovor na tožbo. Po 1. odst. 278. člena ZPP se odgovor, ki ni obrazložen, šteje kot, da ni vložen. Če odgovor na tožbo ni vložen, izda sodišče zamudno sodbo. Trenutno premoženjsko stanje, ki sicer človeško gledano logično utemeljuje toženkino postopanje, pa pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka v pravdnem postopku ni pravno upoštevno. Premoženjsko stanje se lahko upošteva šele v izvršilnem postopku, če pride do prisilne izterjave denarne terjatve, pa še to le v okviru omejitev izvršbe, ki so določena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju.

Toženka izpostavlja v pritožbi še kot nerazumljivo obrazložitev sodbe, da dejstva na katere opira zahtevek tožeča stranka v tožbi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka sama oz. dejstvi, ki so splošno znana. Ta obrazložitev ni nerazumljiva. Gre za neformalen preizkus (torej preizkus dokazov brez dokaznega postopka), ki ga je moralo opraviti sodišče prve stopnje preden je izdalo izpodbijano sodbo. Sodišče se v tem stadiju postopka ne ukvarja z vprašanjem, ali so trditve v tožbi resnične, ampak preizkusi samo, da ni neskladja med zatrjevanimi dejstvi in predlaganimi dokazi. Če bi ugotovilo neskladje, ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Tudi če bi bila podana splošno znana (notorična) dejstva, da tožena stranka ni mogla odgovoriti na tožbo, ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Ker pa so v tem primeru bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318. ZPP, je bila pravilno izdana zamudna. Pravilno pa je odločeno tudi o stroških postopka. Stroški so odmerjeni po taksni in odvetniški tarifi, ki jo mora sodišče upoštevati, ko odmerja stroške. Če stranka v pravdi propade, pa Zakon o pravdnem postopku v 154. členu tudi določa, da mora povrniti stroške drugi stranki. Zato je odločitev izpodbijane sodbe v celoti pravilna in zakonita in je toženkin predlog, da se ta sodba razveljavi in zadeva vrne na začetek neutemeljen. Iz teh razlogov je moralo pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrniti in potrditi izpodbijano zamudno sodbo (člen 353 ZPP).