Jedro

Sodišče naj opravi predlagane poizvedbe pri obeh poštah in zasliši vročevalca. Nadaljnji potek postopka bo odvisen od ugotovitve, ali je bila 6. 2. 2020 tožba vročena tožencu.

Zahtevka za vrnitev plačila za dogovorjeno delo in za izročitev enakega („novega“) motorja se medsebojno izključujeta, saj ni mogoče ugoditi obema hkrati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z zamudno sodbo naložilo tožencu, da je dolžan tožnici v roku 30 dni plačati 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2017 dalje ter ji izročiti nov motor, primeren za vgradnjo v tožničino vozilo, kot je to razvidno iz I. točke izreka. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 3.000,00 EUR z zamudnimi obrestmi je prvo sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 732,98 EUR v roku 30 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki izpodbija ugodilni del sodbe iz „vseh dovoljenih pritožbenih razlogov“ in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek tudi v preostalem delu, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da mu tožba ni bila vročena. Na vročilnici z dne 6. 2. 2020 se ne nahaja njegov podpis, prav tako pa tudi ni napisal datuma z besedami. Vročilnice ni podpisal niti njegov delavec A. A., ki je pooblaščen za sprejemanje pošte, naslovljene na toženca. Toženčeva pošta je pošta X, v obravnavanem primeru pa je iz vročilnice razvidno, da je pošiljko vročala pošta Y. Predlaga, da se pri obeh poštah opravijo ustrezne poizvedbe ter zasliši pričo A. A. in toženca, poleg tega pa naj sodišče zasliši tudi delavca pošte, ki je podpisan na vročilnici z dne 6. 2. 2020. Postavi naj se tudi izvedenca grafološke stroke. Ker tožba ni bila vročena tožencu, ni izpolnjena predpostavka iz 1. točke prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Sodišče ni imelo nobene podlage, da bi tožencu naložilo izročitev novega motorja oziroma motorja z enakimi karakteristikami, ker tožnica ni naročila novega motorja, ampak obnovo starega motorja. Kasneje je bilo ugotovljeno, da obnova motorja ni mogoča, saj je prišlo do topljenja motorja in obnova ne bi bila ustrezna. Obnova motorja oziroma drug motor je eno, nov motor pa nekaj drugega. Če je sodišče naložilo tožencu vračilo zneska 3.000,00 EUR, ni nobene podlage za ugoditev zahtevku za izročitev novega motorja, saj bi bila tožnica neupravičeno obogatena. Tožnica sploh ni postavila podrejenega tožbenega zahtevka. Izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvo sodišče je izdalo zamudno sodbo po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji zanjo (prvi odstavek 318. člena ZPP). Med drugim je ugotovilo, da je bila tožba s prilogami tožencu pravilno vročena 6. 2. 2020. 6. Toženec graja to ugotovitev in trdi, da podpis na vročilnici (pripeti list. št. 7) ni njegov ter da tudi ni napisal datuma vročitve na vročilnici. Na vročilnici po toženčevih trditvah tudi ni podpisan njegov delavec A. A., ki je sicer pooblaščen za sprejemanje pošte. Prvo sodišče je v okviru obravnavanja toženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaslišalo toženca in pričo A. A. ter postavilo izvedenca za preiskave rokopisov in podpisov. Iz teh dokazov sledi, da A. A. ni podpisal vročilnice z dne 6. 2. 2020, sodni izvedenec pa je podal mnenje, da ni mogoče niti potrditi niti ovreči predpostavke, da je sporni podpis na vročilnici z dne 6. 2. 2020 toženčev.

7. Toženec je opozoril na okoliščino, da je za vročanje na njegovem naslovu „pristojna“ pošta X, ne pa pošta Y, katere žig se nahaja na vročilnici z dne 6. 2. 2020. Predlagal je poizvedbe pri obeh poštah, da se ugotovi, katera od njiju je opravila vročitev (če je to bila pošta Y, naj tudi pojasni, zakaj vročitve ni opravila pošta X – enako velja tudi za pošto X) ter kdo od poštnih delavcev je opravil vročitev (katerega naj sodišče tudi zasliši). Pri tem naj se ugotovi, komu je bila pošiljka vročena oziroma kdo je za naslovnika podpisal vročilnico.

8. Ker prvo sodišče ni ugotavljalo teh okoliščin, ki bi v povezavi z ostalimi podatki in listinami v spisu omogočale ugotovitev, ali je bila vročitev tožbe 6. 2. 2020 opravljena pravilno, ni mogoče presoditi, ali je izpolnjena prva predpostavka za izdajo zamudne sodbe (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter razveljavilo zamudno sodbo v izpodbijanem delu in zadevo vrnilo prvemu sodišču v tem obsegu v novo sojenje.

9. Prvo sodišče naj opravi predlagane poizvedbe pri obeh poštah (pošta, ki je opravila vročitev 6. 2. 2020, naj predloži tudi dostavno knjižico – drugi odstavek 318. člena ZPP) in zasliši vročevalca. Nadaljnji potek postopka bo odvisen od ugotovitve, ali je bila 6. 2. 2020 tožba vročena tožencu. Če bo prvo sodišče ugotovilo, da tožba tožencu ni bila vročena, bo moralo tožbo ponovno vročiti tožencu, s pozivom na odgovor na tožbo. Če bo ugotovilo, da je bila tožba vročena tožencu 6. 2. 2020 (da je podpis na vročilnici toženčev), bo lahko ponovno presojalo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP.

10. Pri tem bo moralo skrbneje kot doslej presoditi obstoj predpostavke iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Tožnica je sicer v tožbi navedla, da uveljavlja tudi podrejeni tožbeni zahtevek, vendar pa iz postavljenega tožbenega zahtevka to ne izhaja. S tožbo je uveljavljala zahtevek za vrnitev plačila za dogovorjeno delo (iz tožbenih navedb bi smiselno izhajalo, da je tožnica odstopila od pogodbe), plačilo odškodnine za povzročeno škodo in izročitev enakega motorja (zamenjavo motorja v smislu 21.b člena Zakona o varstvu potrošnikov). Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za zatrjevano škodo (v smislu 638. člena Obligacijskega zakonika – OZ), je prvo sodišče zavrnilo, tožnica pa zoper zavrnilni del sodbe ni vložila pritožbe, zato je II. točka zamudne sodbe postala pravnomočna. Zahtevka za vrnitev plačila za dogovorjeno delo in za izročitev enakega („novega“) motorja se medsebojno izključujeta, saj ni mogoče ugoditi obema hkrati. V tem delu izpodbijana sodba nima razlogov oziroma so ti nejasni, saj prvo sodišče ne obrazloži, zakaj se sklicuje na določbo 625. člena OZ (okoliščine zadeve ne dajejo podlage za uporabo te zakonske določbe), druge materialnopravne podlage za svojo odločitev pa ne poda, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Ugotovljena dejstva onemogočajo pritožbeni preizkus izpodbijane sodbe, kar je narekovalo razveljavitev zamudne sodbe v ugodilnem delu ter vrnitev zadeve prvemu sodišču v novo sojenje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera pritožbeno sodišče ni moglo samo odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti. V nasprotnem primeru bi bila strankama kršena pravica do pritožbe, saj bi nekatera od posameznih odločilnih dejstev (glede pravilnosti vročitve tožbe tožencu) prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče. Do vseh pravno pomembnih procesnih in materialnopravnih vprašanj se je kot prvo dolžno opredeliti sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče pri tem tudi ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve prvemu sodišču v novo sojenje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (354. člen ZPP).

12. Glede na doslej obrazloženo posebni napotki prvemu sodišču v novem sojenju niso potrebni.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).