Jedro

Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno in s tehtno argumentacijo pojasnilo, da vrednost storitve odvetnika v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči ni enaka kot za zastopanje po pooblastilu. Takšno ureditev je prinesla novela Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-D), ki se uporablja od 31. 12. 2014 in katere cilj je bil, da se loči položaj odvetnikov, ki delujejo na trgu in prosto iščejo ter sprejemajo stranke, od položaja tistih, ki delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obtoženega A. A. se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, po ponovnem odločanju o predlogu obtoženčevega zagovornika za odmero potrebnih izdatkov in nagrade, pod točko I. odločilo, da se obtoženemu A. A. povrnejo nagrada in potrebni izdatki za zagovor po pooblaščenem odvetniku a. v znesku 3.711,09 EUR, v presežku pa je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pod točko II. je odločilo, da se obtoženemu A. A. povrnejo njegovi potrebni izdatki v skupnem znesku 177,98 EUR ter v presežku zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pod točko III. pa je odredilo, da zneska iz točk I. in II. izreka izplača Finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Celju iz proračunskih sredstev na fiduciarni račun odvetnika a. najkasneje 30. dan po pravnomočnosti sklepa.

2. Zoper točko I. sklepa se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter kršitve določb Odvetniške tarife. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu v celoti prizna in odmeri še stroške prvostopenjskega postopka, ki je bil razveljavljen ali pa sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Obtoženca naj oprosti plačila sodne takse, saj ga bremenijo še obveznosti iz zaključenega postopka osebnega stečaja. Pritožbi je priložil fotokopije vabila Okrožnega sodišča v Celju zagovorniku z dne 11. 9. 2018, sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Organa za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) z dne 22. 8. 2019, opr. št. BPP 558/2018-7, potrdil o plačilih parkirnine z dne 17. 2. 2020, 8. 6. 2020 in 23. 10. 2020 ter dodatnega obračuna stroškov z dne 16. 11. 2020. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožnik zmotno, skozi postopek o stroških kazenskega postopka, uveljavlja odškodninsko odgovornost prvega sodišča. Izpostavlja namreč, da v prvem postopku okrajna sodnica (op. dodeljena na Okrožno sodišče v Celju) ni imela mandata za vodenje predmetnega kazenskega postopka in je s tem obtožencu povzročila stroške. Ker je torej kazenski postopek vodila nezakonita sodnica, so obtoženemu nastali potrebni izdatki za zagovornika. Zaradi nepravilne sestave sodišča naj bi Organ za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti po napotnici zagovorniku napačno priznal nagrado za postopek pred okrajnim sodiščem.

5. Pritožnikovo pravno naziranje, da je mogoče morebitno odškodninsko odgovornost državnega organa, v predmetnem primeru Okrožnega sodišča v Celju, uveljavljati skozi postopek odločanja o stroških kazenskega postopka, je zmotno in ga zato sodišče druge stopnje zavrača. Pravna podlaga za zahtevek za povračilo stroškov kateregakoli postopka ni v predpisih obligacijskega prava, pač pa v procesnih predpisih, ki se nanašajo na postopek, ki se ga udeležuje kakšen subjekt, v konkretnem primeru v predpisih kazenskega postopka1. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru, kot izhaja iz odločbe z dne 22. 8. 2019, opr. št. BPP 558/2018-7, zagovorniku ni potrebnih izdatkov in nagrade odmeril napačno, saj jih je glede na to, da je postopek tekel pred okrožnim sodiščem v soglasju s strankami pred sodnico posameznico, odmeril po 2. točki tarifne številke 10 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), ki se nanaša na zagovor obdolženca ali zastopanje oškodovanca kot tožilca pred sodnikom posameznikom, ne glede na to, ali je postopek tekel pred okrajnim ali okrožnim sodiščem. Takšna pravna presoja izhaja tudi iz odločb Upravnega sodišča RS2, ko slednje ugotavlja, da je jezikovna razlaga prva razlaga, ki določa možen pomen pravnega pravila in hkrati stopnja, ki opredeljuje zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Vrednost storitve je izrecno vezana v odvisnosti od tega, ali o zadevi sodi sodnik posameznik, senat treh ali petih sodnikov, pri čemer po dikciji predpisa ni relevantno, zakaj o zadevi odloča sodnik posameznik niti ali gre za sodnika okrajnega ali okrožnega sodišča. 6. Okrožno sodišče v Celju, ki je zoper obtoženca vodilo kazenski postopek, je po prepričanju pritožnika, pristojno, da odloča o stroških celotnega kazenskega postopka3. Sodišče prve stopnje pa naj bi se ponovno zmotno postavilo na stališče, da je zagovornik upravičen do nagrade iz sredstev BPP po polovični tarifi. Razmerje naj bi v predmetnem primeru nastalo med obtožencem in sodiščem. Podana naj bi bila tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Obtoženi bo moral na odločitev Upravnega sodišča RS o stroških prvega razveljavljenega kazenskega postopka, glede na obvestilo z dne 12. 9. 2022, čakati do leta 2024. 7. Sodišče druge stopnje zavrača kot zmotno prepričanje, da bi moralo Okrožno sodišče v Celju oziroma konkretno predsednica senata odločiti o vseh stroških kazenskega postopka, torej tudi tistih, za katere je bila obtožencu odobrena brezplačna pravna pomoč. S tem, ko je obtoženi A. A. z odločbo Organa za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti z dne 7. 9. 2018, opr. št. BPP 558/2018-2, postal upravičen do brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje, za izvajalca pa določen B. B., odvetnik v A., je izplačilo potrebnih izdatkov in nagrade slednjega kot zagovornika obtoženega v predmetnem kazenskem postopku prešlo v pristojnost navedenega organa ter v breme proračuna tega organa. Sodišče prve stopnje je pod točko 8 obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem jasno in s tehtno argumentacijo pojasnilo, da vrednost storitve odvetnika v okviru izvajanja brezplačne pravne pomoči ni enaka kot za zastopanje po pooblastilu. Takšno ureditev je prinesla novela Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv-D), ki se uporablja od 31. 12. 2014 in katere cilj je bil, da se loči položaj odvetnikov, ki delujejo na trgu in prosto iščejo ter sprejemajo stranke, od položaja tistih, ki delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Tako določeni odvetniki imajo namreč zagotovljene stranke in plačilo iz državnega proračuna. Pri tem gre pripomniti, da bi v primeru, če bi bila po Organu za BPP odvetniku a. sedaj pritožniku, odobrena tudi povrnitev dodatnih stroškov za ponovljeno sojenje, bi bila nagrada odmerjena v skladu z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv-D, torej polovično. Praksa Vrhovnega sodišča RS, na katero se pritožnik sklicuje, v predmetnem primeru za pravilno odločitev ni relevantna, saj sicer ni dvoma, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov (nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika) obdolženec. Ko gre za izvajanje brezplačne pravne pomoči, pa je po določbah ZBPP za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP aktivno legitimiran izvajalec brezplačne pravne pomoči, torej obtoženčev zagovornik. Nikakor v tem primeru obtoženca ne sme bremeniti plačilo razlike zagovorniku do polne nagrade, saj kot je pravilno izpostavilo prvo sodišče, določba petega odstavka 17. člena ZOdv izrecno predpisuje, da so v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči morebitni dogovori po drugem odstavku tega člena nični4. Nenazadnje velja tudi poudariti, da je Organ za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti o zagovornikovih stroških v prvem sojenju, na podlagi vrnjene napotnice in stroškovnika, že odločil s pravnomočnim sklepom z dne 22. 8. 2019, opr. št. BPP 558/2018-7, kar pomeni, da so bili ti stroški zagovorniku že poplačani. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožbeno izpodbijani sklep ni obremenjen s pritožbeno uveljavljano bistveno kršitvijo določb 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj ne bi vseboval razlogov o odločilnih dejstvih oziroma, ker naj bi bili ti razlogi nerazumljivi.

8. Po mnenju pritožnika naj bi bilo zmotno stališče sodišča prve stopnje, da gre v primeru proračuna Okrožnega sodišča v Celju oziroma proračuna Organa za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti za sredstva enega in istega proračuna. Gre za sredstva, ki jih bo v primeru povrnitve stroškov obtožencu po sodbi Vrhovnega sodišča RS, Organ za BPP lahko zahteval od izvajalca brezplačne pravne pomoči. Zakonska podlaga je v 46. in 49. členu ZBPP. Pritožnik zatrjuje, da je kazensko sodišče pristojno za odločanje o stroških obtoženca in potrebnih izdatkih zagovornika in nima pooblastila, da bi samovoljno pobotalo stroške Organa BPP drugega pristojnega sodišča. Določba 46. člena ZBPP daje Organu BPP možnost, da vstopi v zahtevek obtoženca, ki je upravičen do sredstev iz proračuna, vendar mora to Organ BPP izrecno zahtevati.

9. Glede na razloge, ki jih je navedlo prvo sodišče in jim sodišče druge stopnje pritrdilo, v predmetnem primeru ni nobene podlage za to, da bi predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju še enkrat odločala o potrebnih izdatkih in nagradi zagovornika, o katerih je že pravnomočno odločil Organ za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prav tako ne gre za nikakršno pobotanje stroškov, pač pa na eni strani plačilo le-teh na podlagi razmerja med zagovornikom in Organom za BPP iz izvajanja brezplačne pravne pomoči, na drugi strani pa za povrnitev teh stroškov obtožencu, na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP, v tistem delu kazenskega postopka, kjer mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena.

10. Dalje pritožnik navaja, da je bila obtožencu kršena pravica do jamstva v kazenskem postopku ter kršitev ustavne pravice enakosti pred zakonom iz 14. člena in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zaradi nezakonito vodenega kazenskega postopka naj bi moral iz svojih sredstev plačati stroške in nagrado zagovornika, čeprav bi ti stroški morali v celoti bremeniti proračun, ne glede na odobritev brezplačne pravne pomoči. 11. Sodišče druge stopnje zavrača povzete trditve pritožnika, saj s plačilom potrebnih izdatkov in nagrade zagovorniku iz sredstev brezplačne pravne pomoči v polovičnem znesku, v skladu z določbo petega odstavka 17. člena ZOdv, obtožencu niso mogle biti kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, ker iz te zakonske določbe izhaja tudi ničnost morebitnega dogovora med obtoženim in zagovornikom, da mu obtoženi povrne razliko do celotne nagrade, ki bi mu sicer pripadala, če ga ne bi zagovarjal na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. 12. Sklepno pritožnik graja točko 11. obrazložitve sklepa in poudarja, da je bilo za ponovno sojenje priznanih 300 odvetniških točk, čeprav bi jih po 8. točki tarifne številke 10 OT moralo biti priznanih 600 točk, oziroma skupaj 1.200 točk. Opravljeni sta bili dve obravnavi in tudi za zadnjo mu je prvo sodišče priznalo 600 točk. Celotni postopek se je začel znova.

13. V tem delu je pritožnik spregledal, da je sam na stroškovniku z dne 7. 10. 2021 za glavno obravnavo dne 17. 2. 2020 priglasil nagrado v višini 300 odvetniških točk. Sodišče prve stopnje mu ni bilo upravičeno priznati več kot pa je priglasil. 14. Stroške za parkirnino je kot trdi, zagovornik priglasil in podprl z dokazi že v vlogi Organu za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti in jih pritožbi znova prilaga. Zato je upravičen tudi do teh stroškov v skupnem znesku 5,00 EUR.

15. Iz zgoraj povzetega izhaja, da pritožnik sam priznava, da teh dokazil ob vložitvi predloga za povrnitev potrebnih izdatkov in nagrade z dne 7. 10. 2021 Okrožnemu sodišču v Celju ni predložil. Ob odmeri stroškov sodišče prve stopnje ni moglo vedeti, da naj bi jih predložil Organu za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru, zato je pravilno odločilo, ko je zahtevek v tem delu kot dokazno nepodprt zavrnilo.

16. Zoper obtoženca je zaključen postopek osebnega stečaja, iz katerega še vedno plačuje obveznosti. Zato ga je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njegovo vzdrževanje (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).

1 tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 21. 1. 1999, opr. št. II Ips 102/98 2 npr. sodba Upravnega sodišča RS z dne 2. 4. 2019, opr. št. I U 1298/2018-11 3 pritožnik se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS iz odločb z dne 30. 5. 2013, opr. št. I Ips 84030/2010 in z dne 30. 8. 2012, opr. št. I Ips 39302/2010. 4 ta določa, da je odvetnik upravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko