Jedro

V skladu s 3. odst. 154. člena ZPP sodišče lahko odloči, da mora ena stranka povrniti drugi stranki vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pri slednji možnosti morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Torej neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (VI. tč. izreka) potrdi stroškovna odločba prvostopenjske sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo odločbi št. ... z dne 28. 9. 2016 in št. ... z dne 4. 5. 2016 (I. tč. izreka), tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno oz. 30 ur tedensko na drugem delu v okviru svojega poklica z določenimi omejitvami od 24. 3. 2016 dalje (II. tč. izreka), ji od 24. 3. 2016 dalje priznalo pravico do delnega nadomestila (III. tč. izreka) ter odredilo, da o odmeri in izplačevanju odloči tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (V. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tem temelju od 29. 2. 2016 dalje (IV. tč. izreka). Izreklo je še, da je tožena stranka v 15-ih dneh dolžna tožnici povrniti 671,98 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. tč. izreka).

2. Zoper stroškovni izrek sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava. Predlaga odreditev nižjega plačila stroškov, oz. da se podrejeno ta del sodbe razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Strinja se z izračunanim zneskom 671,98 EUR, ne pa tudi z odreditvijo plačila v celoti. Kljub oceni, da je tožnica v sporu uspela v 75 % deležu, je naloženo 100 % povračilo, to je 671,98 EUR namesto pravilno 503,99 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz neizpodbijanega, že pravnomočnega dela sodbe sicer izhaja, da tožnica v sporu o glavni stvari ni uspela v celoti temveč po oceni prvostopenjskega sodišča v obsegu 75 %. Pravnomočno je namreč zavrnjen tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. ali II. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi, sočasno pa kot nezakoniti odpravljeni obe zavrnilni upravni odločbi, tožnica razvrščena v III. kategorijo invalidnosti s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom in pravico do delnega nadomestila, ki ga je dolžna odmeriti tožena stranka.

Dejstvo, da sta v predmetnem sodno socialnem sporu kot nepravilni in nezakoniti odpravljeni izpodbijani upravni odločbi in tožnici priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, ki ji gredo po zakonu, je edino odločilno za pravilnost stroškovnega izreka sodbe, s katerim je tožena stranka zakonito zavezana, da tožnici povrne vseh 671,98 EUR odmerjenih stroškov.

5. Pri povračilu stroškov sodnega postopka nasprotni stranki je načeloma odločilen uspeh v sporu. V skladu s 1. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP) mora stranka, ki v sporu ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene stroške postopka. Vendar lahko sodišče v skladu z 2. odst. istega člena ZPP odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali glede na okoliščine primera naloži eni stranki, naj povrne drugi ustrezen del stroškov, če stranka le deloma zmaga v sporu. V skladu s 3. odst. 154. člena ZPP lahko odloči tudi, da mora ena stranka povrniti drugi stranki vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški. Pri slednji možnosti morata biti izpolnjena oba, kumulativno predpisana pogoja. Torej neuspeh s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka in ne nastanek posebnih stroškov v zvezi z zavrnilnim delom.

6. Takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Pri razčiščevanju kategorije invalidnosti in priznanju ustreznih pravic iz invalidskega zavarovanja na temelju III. in ne vtoževane I. ali II. kategorije invalidnosti zagotovo niso nastali nobeni posebni stroški. Hkrati je že zaradi odprave obeh nezakonitih posamičnih upravnih aktov potrebno šteti, da tožnica v sodno socialnem sporu ni uspela s sorazmerno majhnim delom zahtevka. Pritožba tožene stranke za znižanje dosojenega zneska na 75 % zato ne more biti uspešna.

7. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi stroškovni izrek prvostopenjske sodbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.