Jedro

Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 3. 3. 2016, pri čemer je bil tožnik v osebnem stečaju že od 13. 4. 2015 in zato terjatve iz naslova povrnitve stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Višje sodišče v Ljubljani je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajno maso, pač pa gre za stroške stečajnega postopka. Ker je bila odločitev o stroških postopka izdana že med stečajnim postopkom nad tožnikom, je tudi njegova obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej podlagi prijaviti v stečajno maso. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, kjer je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo plač, dodatka za delovno dobo, dodatka za nočno delo, za plačilo regresa za letni dopust, za plačilo stroškov prehrane, stroškov prevoza, plačila nadur ter izplačila odpravnine (I/1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 806,30 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku paricijskega roka, do plačila (II. točka izreka).

2. Tožnik (stečajni upravitelj) imenovan v postopku osebnega stečaja nad tožnikom v stečajnem postopku St 1975/2015, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici, podaja pritožbo zoper odločitev o stroških postopka in navaja, da je z dopisom z dne 6. 12. 2015 ter 30. 1. 2016 sodišče obvestil, da je dolžnik v osebnem stečaju ter da je bil umik podan 6. 3. 2015, torej pred dnem vložitve predloga za osebni stečaj, pri čemer je apeliral na sodišče, da naj to dejstvo upošteva. Tožnik je v osebnem stečaju od 13. 4. 2015. Meni, da strošek postopka v tej zadevi ni strošek stečajnega postopka, saj je nastal pred pričetkom stečajnega postopka in ga upnik (tožena stranka) lahko uveljavlja le tako, da terjatev prijavi v postopku osebnega stečaja. Tako predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izrek o stroških postopka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 806,30 EUR pravdnih stroškov ter, da se toženo stranko napoti, da prijavi terjatev v postopek osebnega stečaja, ki se vodi nad tožnikom pod opr. št. St 1975/2015 pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici.

3. Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika in navaja, da je stališče tožnika, da bi morala tožena stranka biti napotena, da svojo terjatev iz naslova pravdnih stroškov priglasi v stečajnem postopku, v nasprotju z ZFPPIPP in sodno prakso. Priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi odpovedi, s katero je tožbene zahtevke tožnika zavrnilo ter odločilo, da je tožnik dolžan povrniti potrebne stroške toženi stranki. Sodišče je pravilno odmerilo stroške postopka v višini 806,30 EUR skladno z določili prvega odstavka 154. člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 3. 3. 2016, pri čemer je bil tožnik v osebnem stečaju že od 13. 4. 2015 in tako terjatev iz naslova povrnitve stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajnem postopku. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi opr. št. I Cpg 1502/2010 z dne 5. 1. 2011 npr. odločilo, da terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka ni dolžna prijaviti v stečajno maso, pač pa gre za stroške stečajnega postopka. Ker je bila odločitev o stroških postopka izdana že med stečajnim postopkom nad tožnikom, je tudi njegova obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej podlagi prijaviti v stečajno maso. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Tudi v zadevi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1623/2014 z dne 16. 4. 2015 je pritožbeno sodišče zavzelo stališče v podobnem primeru, da je terjatev za povrnitev stroškov postopka nastala šele z izpodbijanim sklepom.

7. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le-ta ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev temelji na določilih 165. člena ZPP.