Jedro

Investitor ni izpolnil z odločbo naložene obveznosti o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta. Zato so podani pogoji za dovolitev upravne izvršbe po drugi osebi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopnega inšpekcijskega organa z dne 5.6.1992 o dovolitvi izvršbe. S tem sklepom je urbanistični inšpektor ugotovil, da je njegova odločba z dne 17.4.1992, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da v roku 30 dni odstrani prizidek, velikosti 4,05 x 4,90 m, pozidan do prve plošče, vključno s pozidanimi kolenčnimi zidovi in streho, ki stoji na severo-vzhodni strani stanovanjske hiše na zemljišču parc.št. 1314/6 in vzpostavi to zemljišče v prejšnje stanje na lastne stroške, postala dne 23.5.1992 izvršljiva. S tem sklepom je bil tožeči stranki določen naknadni rok (do 30.6.1992) za izpolnitev naložene obveznosti, ker bo sicer izvršba opravljena na stroške tožeče stranke po drugi osebi. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je prvostopni inšpekcijski organ ob kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 5.6.1992 ugotovil, da tožeča stranka ni izpolnila z odločbo naložene ji obveznosti - ni odstranila prizidka. Zato je sklep o dovolitvi izvršbe zakonit (278. člen zakona o splošnem upravnem postopku). Glede pritožbenih navedb tožena stranka navaja, da je po določbi 280. člena zakona o splošnem upravnem postopku v upravnem izvršilnem postopku dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Prav tako v tem pritožbenem postopku ni mogoče presojati pogojev za izdajo eventualnega lokacijskega dovoljenja, saj se le-ti ugotavljajo v lokacijskem postopku pri za urejanje prostora pristojnem občinskem upravnem organu in ne v inšpekcijskem postopku. Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene ugovore. Navaja, da bi z izvršitvijo naložene obveznosti nastala nenadomestljiva škoda na obstoječi hiši in prizidku iz leta 1980, ki ima skupno streho s prizidkom, ki bi ga morala odstraniti. Sklicuje se na pribavljeno izvedeniško mnenje, iz katerega izhaja, da je bila gradnja spornega objekta opravičena, saj je s tem stanovanjska hiša in že obstoječi prizidek zaključena gradbena celota. Izvršitev odločbe ni izvedljiva, ker bi se morala porušiti tudi streha nad že prej obstoječim prizidkom. Tožnika sta vložila pri občini vse vloge za zamenjavo strehe na hiši s prizidkom, za kar sta dobila potrdilo z dne 4.4.1990, vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo razširitve prizidka, zgraditev termične in hidroizolacije in ostrešja na razširitev prizidka - depoja k obstoječemu prizidku na parc.št. 1314/6 in vlogo za izdajo odločbe o dovolitvi za postavitev strehe, o kateri pa občina še ni izdala nobene odločbe. Zato je tudi iz tega razloga izpodbijana odločba preuranjena in nezakonita. Tožeča stranka predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka pravilno ugotavlja, da so v konkretnem primeru podani pogoji iz 278. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe in da v upravnem izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje - to je odločbe, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da odstrani nelegalno zgrajen prizidek. Zato je, po presoji sodišča, izpodbijana odločba tožene stranke zakonita iz razlogov, ki so navedeni v tej odločbi in jih sodišče ne ponavlja.

V zvezi s tožbenimi navedbami o nepopravljivi škodi, ki bi nastala z rušenjem objekta, sodišče pripominja, da kolikor upravna izvršba v tej zadevi še ni bila opravljena, je tožeča stranka imela (do 10.10.1993) skladno z določbo 11. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93 - ZUN) pravico zahtevati, da se prisilna izvršba odloži. Glede na navedeno je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Določbe zakona o upravnih sporih in zakona o splošnem upravnem postopku je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).