Jedro

Kadar se začne pravdni postopek kot izvršba na podlagi verodostojne listine, teče postopek po pravilih, ki veljajo v primeru ugovora zoper plačilni nalog, zato z vložitvijo predloga za izvršbo pravica upnika (tožeče stranke), da navaja dejstva in predlaga dokaze, ni izčrpana. Po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru ima vsaka stranka še pravico v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze, nato pa v dodatni vlogi še odgovoriti na navedbe druge stranke.

Toženka sodišču očita, da je izvedlo dva nepravočasno predlagana dokaza ter nanju oprlo svojo odločitev. Očitana kršitev predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno izpodbijanje iz tega razloga pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo 525 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 3. 2019 dalje ter 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 4. 2019 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je še, da tožena stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek. Meni, da je izpodbijana sodba nezakonita, zlasti je sodišče prve stopnje prekršilo določbe pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti, saj je izvedlo nepravočasno predlagane dokaze, na katere je oprlo svojo odločitev. Toženka je pravočasno ugovarjala pomanjkanje aktivne legitimacije tožnika. Tožnik je z drugo pripravljalno vlogo odgovoril na navedbe toženke in predložil nove dokaze v zvezi z njegovo aktivno legitimacijo (izpis prenesenih terjatev ter zaslišanje priče). Sodišče prve stopnje je s tem, ko je upoštevalo in izvedlo prepozno predlagane dokazne predloge tožnika, kršilo 451. in 452. člen ZPP.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku1). V postopku v sporih majhne vrednosti se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. V postopku v sporih majhne vrednosti mora tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. V primeru, kot je konkretni, ko se je postopek začel kot izvršba na podlagi verodostojne listine, teče pravdni postopek po pravilih, ki veljajo v primeru ugovora zoper plačilni nalog, zato z vložitvijo predloga za izvršbo pravica upnika (tožeče stranke), da navaja dejstva in predlaga dokaze, ni izčrpana. Po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru ima zato vsaka stranka še pravico v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze, nato pa v dodatni vlogi še odgovoriti na navedbe druge stranke.

7. Toženka očita sodišču, da je izvedlo dokaza (vpogled v izpis prenesenih terjatev ter zaslišanje priče L. G.), ki nista bila pravočasno predlagana ter je nanju oprlo svojo odločitev. Sodišču prve stopnje torej očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopustno. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožnik že v prvi pripravljalni vlogi, torej v dopolnitvi tožbe, pravočasno izpolnil trditveno in dokazno breme v zvezi z aktivno legitimacijo, s tem, ko je predložil račun, izjavo o plačilu na obroke ter pogodbo o odstopu terjatev. Ker se toženka ni zadovoljila s predloženo pogodbo o odstopu terjatev, je tožnik v drugi pripravljalni vlogi v smeri dokazovanja aktivne legitimacije glede na navedbe toženke s prve pripravljalne vloge le še dodatno obrazložil že podane navedbe ter v zvezi s tem predložil še izpis prenesenih terjatev ter predlagal zaslišanje priče. 8. Pritožbene navedbe, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo so pavšalne, zato se sodišče druge stopnje do njih ne more vsebinsko opredeliti. Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženka konkretno ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ker tudi takšnih razlogov ni našlo, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP.