Jedro

Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno zgolj na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Posestno varstvo se ne izvaja iz pravice do posesti ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da je tožena stranka motila njeno zadnjo posest nepremičnine z ID znakom 0000 1111/11 z nasutjem peska in vožnjo po nepremičnini, zaradi česar je dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje stanje z odstranitvijo nasutega peska ter prenehati z nasipavanjem in vožnjo po navedeni nepremičnini (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.370,27 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Toženka je 28. 9. 2018 pripeljala na svojo nepremičnino pesek in ga stresla na tožnikovo dvorišče, zaradi česar tožnik ni imel več dostopa do garaže. Sodišče je v 5. točki obrazložitve navedlo, da je tožnik edino dovozno makadamsko pot čez njegovo nepremičnino označil kot hudourniški jarek. Taka ugotovitev je kontradiktorna, saj je prišla toženka 6. 6. 2019 na ogled iz druge smeri in ne po tožnikovi nepremičnini. Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je do toženke edina dovozna pot po nepremičnini toženca, ni pravilna. Težave z meteorno vodo so se pričele že v letu 2006, ko je A. A. zgradil cesto na nepremičnini parc. št. 2222, k.o. A., in ni naredil kanalizacije za meteorno vodo, zato sedaj teče ta po B-jevem travniku na tožnikovo dvorišče. A. A. je prišel do pogodbe o pripoznavi stvarne služnosti s prevaro. Toženka noče narediti odtoka hudourniške vode in raje nasipa pesek po dvorišču tožnika. Pesek je bil nasut v času motilnega dejanja v taki količini, da tožnik ni mogel uporabljati svojega vozila. Ker se je kup peska nahajal na dvorišču pred garažo, tožnik ni mogel obrniti vozila in je bil moten pri izvajanju posesti.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 33. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Temeljnega pomena je, da sodišče ugotovi, kdo je bil zadnji posestnik stvari in ali je posest sploh bila motena oziroma odvzeta.

6. Navedena vodila je prvostopenjsko sodišče pri odločanju v celoti upoštevalo in na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati sprememb v dotedanjem izvrševanju posesti in da bi ravnanje, ki ga je zatrjeval in očital toženki, imelo znake motilnega dejanja ter da mu bil zaradi tega onemogočen dotedanji način izvrševanja posesti na njegovi nepremičnini parc. št. 1111/11 k. o. A. 7. Tožnik toženki očita, da je s tem, ko je na svojo nepremičnino pripeljala pesek prek njegove nepremičnine, motila njegovo posest parc. št. 1111/11, k. o. A., tako, da je nasula pesek tudi po njegovi nepremičnini oziroma je voda nanesla pesek s toženkine nepremičnine na njegovo nepremičnino v takem obsegu, da ni mogel uporabljati garaže.1 Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da bi ravnanje, ki ga je zatrjeval, imelo znake motilnega ravnanja, niti da bi mu toženka (sploh) onemogočila dotedanji način izvrševanja posesti na nepremičnini parc. št. 1111/11, k. o. A. 8. Toženka je 28. 9. 2018 razprostrla pesek po dovozni poti na svoji nepremičnini,2 tožniku pa ni uspelo izkazati, da naj bi toženka razprostrla pesek tudi na 20 metrov njegove parcele 1111/11, k. o. A., kar je zatrjeval. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da tožnik ni izkazal, kako bi lahko toženka z nasutjem peska na svoji nepremičnini spremenila dotedanji način izvrševanja njegove posesti. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče ni ugotovilo, da tožnik zaradi nasutja peska ne bi mogel uporabljati garaže, prav tako ne, da bi mu bil onemogočen dostop do garaže. Tožniku ni uspelo dokazati (nobenega) spremenjenega načina izvrševanja posesti na parc. št. 1111/11, k. o. A., kar bi bil pogoj za uspeh s tožbo za sodno varstvo posesti.

9. Toženec v pritožbi teh ugotovitev prvostopenjskega sodišča niti ne izpodbija. Navaja, da zaradi motilnega dejanja (nasutja peska v taki količini) ni mogel uporabljati svojega vozila, ker se je velik kup peska nahajal na dvorišču pred garažo, zaradi česar naj ne bi bilo moč obrniti vozila. Take pritožbene navedbe niso utemeljene. Dokazni postopek ni potrdil, da bi toženka na tožnikovo parcelo (pred garažo) iztovorila kupe peska. Sodišče prve stopnje je opravilo ogled, v spisu so tudi fotografije (C1). Dokazni zaključek, da je dovoz do garaže širok več metrov in bi bilo moč kup peska (če bi ga dejansko toženka iztovorila pred garažo) obvoziti, je zato pravilen. Vendar sodišče ni ugotovilo, da bi bila na dvorišče pred garažo nanešena ogromna količina peska, niti, da bi bil zaradi naliva pred tožnikovo garažo nanešen pesek v taki količini, da bi zaprl dovoz (izvoz) iz garaže, kar je tožnik zatrjeval. 10. Pritožbene navedbe o tem, da lahko toženka dostopa do svoje parcele po drugi poti, niso relevantne za odločanje o zadevi. Prav tako ni relevantno, če ima toženka urejeno služnost dostopa do svoje parcele. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti je omejeno zgolj na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Posestno varstvo se ne izvaja iz pravice do posesti ampak iz gole posesti kot dejanske oblasti nad stvarjo.

11. Pritožbene navedbe o razmerju med toženko in A. A. glede sklenjenih pogodb o pripoznavi stvarne služnosti in neurejenosti odtoka hudourniške vode za ta postopek niso relevantne, so pa tudi prepozne, saj jih pritožnik prvič navede v pritožbi in ne pojasni, zakaj jih ni navedel že prej.

12. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki jo sodišče stori z napačnim prenosom iz zapisnika oziroma listin, do česar v obravnavanem primeru ni prišlo.

13. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, niti niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

14. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

15. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena pa z odgovorom ni pripomogla k rešitvi zadeve, zato vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (154., 155 in 165. člen ZPP).

1 Tožnik je med postopkom stalno spreminjal navedbe o tem, v katerem delu in kako naj bi bila njegova posest motena, pri čemer ni bilo jasno, ali zatrjuje motenje posesti dovozne poti, dvorišča pred garažo, garaže ali nemožnost uporabe vozila. 2 Dopustila je možnost, da je bilo nekaj peska delno nasutega tudi na poti, ki leži na nepremičnini tožnika, saj so se želeli izogniti temu, da bi na meji med nepremičninama na dovozni poti prišlo do zoba.