Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prosilec je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zamolčal podatek o podjetniški dejavnosti svoje matere, pri čemer pa ni pomembno, da njegova mati iz naslova opravljanja te dejavnosti nima dohodkov.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter odločila, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev od izdaje odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik dne 4. 11. 2013 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč za oprostitev plačila stroškov osebnega stečaja. V skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) mora prosilec izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se v skladu z 20. členom navedenega zakona ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov. Navedeno izjavo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Tožnik je v prošnji navedel, da sta njegova družinska člana mama A.A. in sestra B.B. Organ za BPP je po uradni dolžnosti vpogledal v podatke o zdravstvenem zavarovanju tožnika in ugotovil, da je zavarovan po očetu C.C. Nadalje je ugotovil, da so od julija 2013 vsi z očetom prijavljeni v skupnem gospodinjstvu na naslovu ... Za tožnikovega očeta je tožena stranka ugotovila, da je zaposlen pri Slovenskih železnicah, da je lastnik nepremičnin ter več vozil. Glede mame tožnika je tudi ugotovila, da je zaposlena 40 ur tedensko v okviru lastne dejavnosti A.A. s.p.. Navedenih podatkov pa tožnik v prošnji ni navedel. Na podlagi ugotovljenih dejstev je tožena stranka zaključila, da je tožnik v prošnji navedel neresnične podatke, zato je njegovo vlogo na podlagi 20. člena ZBPP zavrnila.
Tožnik v tožbi navaja, da je v prošnji navedel, da so prijavljeni na istem naslovu, vendar ne živijo v skupnem gospodinjstvu z očetom C.C. Starša sta se ločila in tudi odselili so se. Ker mama nima dohodkov in je zaprosila za stečaj, niso mogli več živeti v podnajemniškem stanovanju, so se vrnili k očetu. Ta jim je v zameno za preživnino ponudil del stanovanja, tako da res živijo na istem naslovu, ne pa v skupnem gospodinjstvu. Oba s sestro študirata, zato sta zavarovana po očetu, oče pa tudi ni več dolžan skrbeti za njih. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.
Tožba ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi kot družinska člana navedel svojo mamo A.A. in sestro B.B., kot naslov prebivališča pa ... Iz uradnih podatkov o gospodinjstvu, ki jih je pribavila tožena stranka po uradni dolžnosti, je razvidno, da so člani gospodinjstva, katerega nosilec je Gornik Stanislav, tudi A.A., B.B. in tožnik, ter da je bila včlanitev v gospodinjstvu ponovno vzpostavljena 8. 7. 2013 (datum izčlanitve je bil 27. 12. 2012). Prav tako je iz uradnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje razvidno, da je tožnikova mati A.A. zavarovana kot samostojna podjetnica in sicer kot nosilka dejavnosti A.A. s.p. z matično št. v poslovnem registru 3121305000. V okviru navedene dejavnosti je tudi zaposlena 40 ur tedensko. Omenjenih podatkov pa tožnik v svoji prošnji ni navedel. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih je navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke, pri tem ni relevanten njegov subjektiven odnos oz. namen, oz. ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Kot navajanje neresničnih podatkov pa se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Glede na določbe 20. člena ZBPP tožnikovi tožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča v obravnavani zadevi. Že okoliščina, da tožnik za svojo mamo ni navedel, da ima registrirano dejavnost kot samostojna podjetnica, v okviru katere je po podatkih registra ZZZS zaposlena 40 ur tedensko, zadošča za zaključek, da ni navedel vseh podatkov oziroma da ni navedel pravilnih podatkov v prošnji za dodelitev brezplačne pomoči, ki se vloži na predpisanem obrazcu. Za samo obveznost iz 20. člena ZBPP pa ni relevantno, da iz naslova opravljanja dejavnosti nima dohodkov, saj je vprašanje višine dohodkov stvar nadaljnjega postopka v zvezi z ugotavljanjem višine dohodka na družinskega člana. Določba 20. člena ZBPP se namreč nanaša izključno na pravilnost in popolnost podatkov, ki jih mora prosilec navesti v vlogi.
Sodišče ugotavlja, da je tožnik k tožbi predložil tudi sporazum sklenjen med C.C. (očetom), A.A., B.B. in tožnikom, iz katerega izhaja, da se je tožnikova mama v zameno za bivanje na naslovu ... odpovedala preživnini za tožnika in njegovo sestro. Dejstva, da sta tožnik in njegova sestra upravičena do preživnine, pa tudi ni navedel v svoji vlogi.
Ker je v zadevi bistveno, da tožnik v vlogi ni navedel pravilnih podatkov, je tudi po ugotovitvah sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).