Jedro

V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.

Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnikov glede izterjave stroškov v znesku 85,00 EUR (I. točka izreka), v preostalem ugovor dolžnikov zavrnilo (II. točka izreka), sklenilo, da sta dolžnika dolžna upniku povrniti 1.023,64 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi (III. točka izreka) in sklenilo, da se zahtevek upnika za priznanje nadaljnjih stroškov zavrne (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep oziroma II. in III. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožujta dolžnika. Navajata, da se je sodišče nepravilno postavilo na stališče, da je upnik izvršbo vložil zoper dva subjekta. Iz izpiska poslovnih knjig izhaja, da banka glavnici pripisuje in uveljavlja pogodbene obresti ter uveljavlja obresti na obresti, kar pa ni dovoljeno. Sodišče ni zadosti pojasnilo, v katerem delu je po uradni dolžnosti predlog za izvršbo zavrnilo. Po podatkih, ki so bili predloženi, je bila obveznost plačevana. Uveljavljajo se obveznosti od leta 2015 naprej, ki še niso zapadle v plačilo. V dodatku so bile določene nove obveznosti. Z novacijo obveznosti se obveznosti v breme poroka niso mogle spremeniti. V prvotni pogodbi je kot kreditojemalec nastopal M. S. s.p., P. d.o.o. je bil porok, S. M. pa zastavitelj. Z dodatkom št. 2 so se spremenili subjekti obveznosti. V njej nastopa S. M. le kot porok, vendar prevzeta obveznost ni neposredno izvršljiva, oba dodatka k notarskemu zapisu pa tudi ne izpolnjujeta obličnosti. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, prerekal navedbe dolžnikov in navedel, da ne gre za dvakratno izvršbo zoper isto pravno osebo ter da je upravičen do plačila pogodbenih in zamudnih obresti. Z dodatkom niso bile določene nobene nove obveznosti. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker dolžnika v pritožbi nista navedla, v katerem delu izpodbijata sklep, je pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede na njun pravni interes sklep preizkusilo v delu, v katerem dolžnika v postopku nista uspela (II. in III. točka izreka izpodbijanega sklepa).

6. Skladno s prvim odstavkom 20. a člena ZIZ je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20. a člena ZIZ).

7. V danem primeru je sodišče ugovor dolžnikov v pretežnem delu zavrnilo saj je ugotovilo, da priloženi notarski zapis, ki predstavlja izvršilni naslov, v točki „Petič“ določa, da stranke priznavajo listini naravo izvršilnega naslova ter neposredno izvršljivost glede vseh dogovorjenih obveznosti. Terjatev je tudi v celoti zapadla v plačilo, saj je upnik s pisno izjavo dolžnikoma z dne 6. 3. 2015 predčasno odstopil od pogodbe. Izvršba ni bila dovoljena zoper isto pravno osebo dvakrat, temveč je prišlo le do dvakratnega zapisa iste pravne osebe, enkrat s popolno in drugič s skrajšano firmo, v uvodu sklepa o izvršbi. P. d.o.o. je kreditno pogodbo in sporazum o zavarovanju v notarskem zapisu opr. št. SV-526/2006 z dne 19. 7. 2006 sklenil kot porok in plačnik, S. M. pa kot zastavitelj. P. d.o.o. je, kot izhaja iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra (priloga A7), vstopil v položaj glavnega dolžnika, saj je M. S. s.p., dne 11. 3. 2010, nanj prenesel podjetje. Ker družba obveznosti ni izpolnila, pa je S. M. z vsem svojim premoženjem odgovoren za obveznosti, ki so podjetniku nastale pred vpisom prenosa v register, in sicer subsidiarno, solidarno in neomejeno. Glede na navedeno tudi S. M. odgovarja za vse obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oba dolžnika izvršilni naslov neposredno izvršljiv. V dodatkih št. 1 in 2 ni bila dogovorjena nova obveznost. Glede navedb, da je bila obveznost plačevana, je ugovor sodišče ocenilo za neobrazložen, saj dolžnika nista navedla niti koliko sta plačevala in kdaj, predložila pa nista niti nobenih dokazil o plačilih. Prav tako je kot neutemeljene sodišče ocenilo navedbe, da banka h glavnici pripisuje pogodbene obresti in da uveljavlja obresti na obresti, saj iz izpiska iz poslovnih knjig izhaja stanje terjatve na dan 8. 6. 2015 po posameznih postavkah, tako da je jasno razvidno koliko dolgujeta dolžnika iz katerega naslova. Iz izpisa prometa pa je razvidno, da upnik nateklih obresti ne pripisuje h glavnici, saj je vsako postavko terjatve uveljavljal posebej, v delu, v katerem je upnik predlagal obrestovanje obresti, pa je sodišče že po uradni dolžnosti upnikov predlog za izvršbo zavrnilo. Upnik je terjatev ustrezno opredelil in dokazno podprl, zato je breme obrazloženega nasprotovanja prešlo na dolžnika, česar pa nista zmogla. Ker sta dolžnika z ugovorom uspela zgolj v neznatnem delu, je sodišče še sklenilo, da morata upniku povrniti stroške odgovora na ugovor.

8. Kot neutemeljene višje sodišče ocenjuje pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje izvršbo zoper isto pravno osebo dovolilo dvakrat. Višje sodišče pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje, da je šlo pri izdaji sklepa o izvršbi zgolj za dvakraten zapis naziva iste pravne osebe v uvodu sklepa, iz samega dovolilnega dela pa ne izhaja kakršnakoli dvakratna dovolitev izvršbe. Prav tako so neutemeljene navedbe, da banka obresti pripisuje glavnici in uveljavlja obresti na obresti. Iz izpisa poslovnih knjig (priloga A2) in izpisa prometa oziroma transakcij (priloga A8), ki sta priložena predlogu za izvršbo, ne izhaja pripisovanje obresti h glavnici in obrestovanje obresti. Sodišče prve stopnje je popolno in jasno pojasnilo, zakaj temu ni tako, v katerem delu je po uradni dolžnosti zavrnilo predlog za izvršbo, pa je (prav tako jasno in popolno) pojasnilo v obrazložitvi sklepa o izvršbi. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da bi glede na to, da je upnik terjatev specificiral, dolžnika morala konkretno prerekati priloženi izpisek postavk iz izpis prometa. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bilo na račun izterjevane terjatve plačano karkoli več, kot je upnik že sam upošteval v obračunu terjatve. Morebitnih dodatnih plačil dolžnika nista niti konkretitzirano zatrjevala, niti z ničemer izkazala.

9. Prav tako ne drži, da obveznost ni neposredno izvršljiva, saj so, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, vse stranke soglašale z neposredno izvršljivostjo vseh prevzetih obveznosti. Oba dolžnika je upnik tudi obvestil o predčasni zapadlosti terjatve (prilogi A9 in A10). Višje sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je v razmerju do dolžnika P. d.o.o. izkazano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti M. S. s.p. (drugi odstavek 667. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1)), S. M. pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik (ker družba P. d.o.o. obveznosti ni izpolnila) neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja (672. člen ZGD-1). Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do dolžnika P. d.o.o. ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti. Ker je z odstopom od pogodbe, ki je predviden v 3.b točki člena „Drugič“ notarskega zapisa SV-526/2006 (za primer, če dolžnik ne poravna dveh (ali več) zaporednih zapadlih mesečnih anuitet), v plačilo zapadla celotna obveznost, pa ni utemeljena niti navedba, da izterjevane obveznosti ob vložitvi predloga za izvršbo še niso zapadle. Navedbam dolžnikov, da prevzeta obveznost ni neposredno izvršljiva, tako ni mogoče slediti.

10. Ob preizkusu izpodbijane odločitve po uradni dolžnosti pa je višje sodišče ugotovilo, da so stranke v danem primeru sklenile tudi Dodatek št. 01 in Dodatek št. 2 h Kreditni pogodbi št. 5039/005647-00. V Dodatku št. 2 so se stranke dogovorile, da se „zaradi spremenjenih razmer na denarnem, kreditnem oziroma kapitalskem trgu, kar vpliva na povišanje stroškov refinanciranja banke, zviša pribitek, ter je obrestna mera od 1. 10. 2012 za kredit sestavljena in 6 – mesečnega Euriborja in pribitka v višini 4,750 %“. Predmetni dodatek ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. V danem primeru je bila v izvršilnem naslovu dogovorjena le obrestna mera, sestavljena iz 3 – mesečnega Euriborja s pribitkom 3,000 %. Iz obračuna pogodbenih obresti v prilogi A11 pa izhaja, da je celotna obrestna mera, po kateri je upnik obračunaval pogodbene obresti, znašala od 4,921 % do 5,053 %. Ker 3 – mesečni Euribor v obdobju od 1. 9. 2014 do 6. 3. 2015 ni dosegal niti 1,000 % (tudi ne 6 – mesečni Euribor, glede na podatke, dostopne na spletu, na primer na spletni strani www.euribor-rates.eu), ob pribitku 3,000 % upnik ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere (očitno je pri obračunu uporabili pribitek iz dodatka h kreditni pogodbi, česar pa v tem izvršilnem postopku ne more uveljavljati). Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV-526/2006, saj zanje nima izvršilnega naslova (tega bi upnik lahko pridobil v pravdnem postopku). V danem postopku lahko upnik uveljavlja le obveznost, kot izhaja iz izvršilnega naslova.

11. Pritožba je utemeljena, zato ji je višje sodišče ugodilo, sklep v II. in posledično tudi III. točki izreka, saj je odločitev o stroških ugovornega postopka odvisna od odločitve o ugovoru, razveljavilo, ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer višje sodišče pripominja, da je upnik v dopolnitvi predloga za izvršbo z dne 24. 8. 2015 predlagal tudi postavitev izvedenca finančne stroke, da preveri izračun obveznosti.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za nov sklep (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).