Jedro

Če se pritožnik ne strinja z zemljiškoknjižnim stanjem vpisov, kakršno je v zemljiški knjigi v času odločanja o z zemljiškoknjižnim predlogom predlaganem vpisu, ga lahko izpodbija z ustreznimi tožbami, ne more pa se na nepravilno zemljiškoknjižno stanje sklicevati v zemljiškoknjižnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor udeleženca zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 3.2.2009 o vknjižbi lastninske pravice v korist predlagatelja pri 1/27 parc. št. 710, vl. št. 1325, k.o. G. v lasti udeleženca, in sicer na podlagi razdelilne pogodbe z dne 1.2.2008, sklenjene med predlagateljem in pritožnikom. Ugotovila je, da je bil zahtevek za vpis utemeljen, da je bil opravljen po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob vpisu in da so bili zanj izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji.

Proti sklepu se pritožuje udeleženec. Uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni in zavrne predlagano vknjižbo. Z odločitvijo prvega sodišča se ne strinja. Vztraja pri navedbah iz ugovora, ki jih ne ponavlja. Prvemu sodišču očita, da se do njih ni opredelilo, čeprav je v njih historično podal svoje pomisleke zoper vknjižbo.

Predlagatelj na vročeno pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa in ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bila izpodbijana vknjižba opravljena na podlagi razdelilne pogodbe z dne 1.2.2008, ki je bila sklenjena med pritožnikom in predlagateljem. Navedena pogodba (v prilogi A1) vsebuje v točki 3. zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim je pritožnik izrecno dovolil, da se pri njegovih, v zemljiški knjigi vknjiženih nepremičninah, ki so predmet pogodbe, vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja. Prvo sodišče je nadalje ugotovilo, da so bile obravnavane nepremične v času odločanja zemljiškoknjižne referentke v lasti pritožnika.

Glede na navedene dejanske ugotovitve, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne, saj imajo oporo v priloženih listinah in zemljiškoknjižnih podatkih, je odločitev prvega sodišča pravilna tudi v pravnem in procesnem pogledu.

Sklep ima razloge o vseh odločilnih dejstvih. Prvo sodišče je ustrezno obrazložilo svojo odločitev o dovoljenosti predlaganega vpisa po stanju zemljiške knjige ob vpisu, ko je ugotovilo, da je bil po stanju zemljiške knjige v času odločanja pri nepremičninah, ki so predmet zasebne listine, na podlagi katere je bila predlagana vknjižba lastninske pravice v korist predlagatelja, njihov lastnik udeleženec (147. člen ZZK-1 v zvezi s 1. odst. 150. člena istega zakona). S tem je v zadostni meri odgovorilo na vse pravno pomembne ugovorne očitke, podane v smeri nestrinjanja z obstoječim zemljiškoknjižnim stanjem. Če se pritožnik ne strinja z njim, ga lahko izpodbija kvečjemu z ustreznimi tožbami. Ne more pa se nanj uspešno sklicevati v tem zemljiškoknjižnem postopku.

V njem namreč velja načelo formalnosti. Zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (člen 124 Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Po uradni dolžnosti mora preveriti le formalne predpostavke – pogoje za vpis, ne sme pa se spuščati v presojo materialnopravnih pogojev za vpis. Predlagani vpis dovoli, če so izpolnjeni pogoji iz 148. člena ZZK-1: če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis; če listina, na podlagi katere se zahteva vpis, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih isti zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in če po tem stanju ne izhaja druga ovira za vpis ter če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisov določa zakon (1. odst. 148. člena ZZK-1).

Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili vsi navedeni pogoji izpolnjeni in je predlagano vknjižbo utemeljeno dovolilo. Pritožnik pa niti v ugovoru niti v pritožbi ne izpodbija veljavnosti listine (razdelilna pogodba), na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis v korist predlagatelja. Prav tako ne ugovarja že v sami pogodbi vsebovanemu zemljiškoknjižnemu dovolilu.

Tako se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 1. odst. 366. člena ZPP in 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP), je v skladu z 2. točko 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.