Jedro

Zapuščinsko sodišče odreja ukrep za zavarovanje zapuščine ves čas postopka. Pri tem uporablja določbe ZIP o začasnih odredbah. Začasni skrbnik za posebne primere ne more izkoriščati zapuščine v lasten interes, ampak lahko upravlja zapuščino v korist vseh sodedičev.

Izrek

Pritožba dediča A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dediča A. A. kot neutemeljen. Sodišče je ugotovilo, da so bili podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe, saj je imenovani dedič samovoljno izsekaval les v gozdovih, ki so predmet zapuščinskega postopka.

Zoper takšen sklep se je pritožil dedič - dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi najprej razpravlja o tem, zakaj so bili naroki preloženi in zakaj se zaradi gneče na cesti pooblaščenka enega naroka ni mogla udeležiti. Narok dne 5. 10. 1995 je bil nezakonit, saj je sodišče zaslišalo ženo dolžnika brez dokaznega sklepa, čeprav je žena le prišla vprašat, zakaj predlog še ni bil zavržen. Dolžnik se ni mogel izjasniti o vlogi predlagateljice z dne 15. 9. 1995. Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno, saj si je gozdar ogledal gozd v odsotnosti dolžnika. Dolžnik je z denacionalizacijsko odločbo bil postavljen za skrbnika denacionaliziranega premoženja do konca zapuščinskega postopka. Pritožnik je kot skrbnik lahko gospodaril po svoji presoji in je zmotno stališče, da so lahko sodediči skupno gospodarili z zapuščino. Dediči so se v denacionalizacijskem postopku strinjali s postavitvijo skrbnika. Predlaga ustrezno spremembo sklepa oz. razveljavitev.

Dedinja - upnica xx je v odgovoru na pritožbo predlagala potrditev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, s katero je dolžniku prepovedana sečnja in prodaja v gozdovih pod vl. št. 574 k.o. ... Pri tem ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka, saj je dolžnik lahko sodeloval pri ugotavljanju odločilnih dejstev.

Odločilni dejstvi za izdajo začasne odredbe pa sta celo nesporni, saj je dolžnik priznal sečnjo brez soglasja sodedičev v teku še nedokončanega zapuščinskega postopka. Za izdajo začasne odredbe med zapuščinskim postopkom je treba namreč upoštevati poleg določb Zakona o izvršilnem postopku tudi določbe čl. 200 in 217 Zakona o dedovanju.

Sodišče je namreč ugotovilo, da so predmet zapuščine le gozdne parcele in ne tudi stavbe (glej lustrum na list. št. 48, in odločbi na list. št. 13 in 54). Glede na takšno dejansko stanje dolžnik kot sodedič ni bil upravičen sekati lesa za ostrešje, saj stavbe niso predmet dedovanja in je torej les uporabljal izključno v lastne namene in ne tudi za namene ostalih dedičev.

Podobna je situacija glede lesa za drva in sicer ne glede na to, ali je dolžnik drva prodal ali ne. Tudi drva je dolžnik pripravljal izključno v lasten namen in ne v korist ostalih sodedičev.

Dolžnik je bil res v denacionalizacijski odločbi določen za skrbnika za poseben primer (čl. 67/3 Zakona o denacionalizaciji), vendar upravni organ ni spoštoval določbe čl. 215 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, da je treba skrbniku določiti obseg dolžnosti in pravic. Postavitev za skrbnika dolžniku ni dajala nobene pravice sekati v gozdovih; upravni organ pa dolžnika tudi ne bi mogel pooblastiti, da seka samo v lastnem interesu.

Dolžnik ima kot sodedič po čl. 145 Zakona o dedovanju vse možnosti ščititi svoje interese, vendar ne na škodo ostalih sodedičev.

Prvostopno sodišče je pravilno izdalo začasno odredbo s prepovedjo sečnje in prodaje lesa po čl. 267/2 ZIP. Z začasno odredbo je možno preprečiti nastanek nenadomestljive škode ostalim sodedičem, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do izsekanja gozda brez soglasja bodočih lastnikov, sedaj še bodočih sodedičev.