Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 1554/2014

ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1554.2014 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

regres za letni dopust absolutna bistvena kršitev določb postopka sposobnost biti stranka smrt stranke
Višje delovno in socialno sodišče
2. april 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V primeru, če stranka med postopkom umre, je bistveno, da se sodba glasi na dediče umrle osebe (čeprav morda poimensko še nedoločene, če zapuščinski postopek še ni končan), ne pa na ime umrle osebe (tožene stranke). Ker se izpodbijana sodba glasi na ime osebe, ki je med postopkom umrla, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima za posledico absolutno ničnost sodbe. Podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (po tej določbi je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2013 v višini 195,92 EUR bruto ter po obračunu in odvodu pripadajočih davkov tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska, od 2. 7. 2013 dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožnika za plačilo regresa za letni dopust za leta 2008 - 2012, regresa za letni dopust za leto 2013 nad zneskom 195,92 EUR bruto, obračun pripadajočih davkov in prispevkov od bruto zneskov ter izplačilo neto zneskov, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 538,31 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe in odločitev o stroških postopka (II. in III. točka izreka) se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podredno da jo razveljavi v izpodbijanem delu in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Drži, da sta stranki 16. 3. 2013 sklenili dogovor o denarnem povračilu namesto odpovednega roka ter da je tožena stranka tožniku plačala tako odpravnino kot tudi odškodnino namesto odpovednega roka. Nepravilno pa je stališče sodišča prve stopnje, da gre v zadevi za primer, ko je v dogovoru z dne 16. 3. 2013 zapisano izjavo šteti za upošteven odstop od sodne prakse, po kateri v individualnih delovnih sporih splošnega odpusta dolga oziroma izjave ni možno upoštevati. Pri takem stališču je sodišče prve stopnje obšlo odločbo Ustavnega sodišča Up 63/03 z dne 27. 1. 2005, po kateri se delavec ne more veljavno odpovedati pravicam iz delovnega razmerja, vsaj ne do višine zakonskega minimuma oziroma minimuma po kolektivni pogodbi. Odpoved pravici do regresa, ki je zakonsko določena pravica, bi bila tako v nasprotju z namenom in smislom delovnega prava, saj se ji delavec ne more veljavno odpovedati. Sodišče prve stopnje je sicer napačno sklepalo, da se je tožnik pravici do neizplačanega regresa odpovedal. Tožnik se tej pravici ni odpovedal, kot izhaja iz razlogov sodbe mu sodišče verjame, da ob sklepanju dogovora ni bilo govora o regresu. Tožnik se ne strinja tudi z odločitvijo o stroških postopka. Sklicuje se na določbo 38. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da mora delodajalec kriti vse stroške za izvedbo dokazov, tudi če delavec v sporu ni v celoti uspel. 3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 11. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri preizkusu izpodbijanega dela sodbe po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da se sodba glasi na toženo stranko, ki je med postopkom umrla, z izdajo sodbe, ki se glasi na pokojno toženo stranko, pa je sodišče prve stopnje zagrešilo navedeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka. Sodišče mora namreč ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka, sposobnost biti stranka pa preneha s smrtjo stranke.

7. Iz podatkov v spisu ter iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka A.A. (s. p.) tekom postopka, to je dne 19. 1. 2014 umrla. Na poziv sodišča je pooblaščenec tožene stranke sporočil potencialne zakonite dediče, zapuščinski postopek pa do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje ni bil še končan.

8. Sodišče prve stopnje je sicer ravnalo pravilno, ko postopka zaradi smrti tožene stranke ni prekinilo, saj za to ni bilo razlogov glede na določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, ki določa, da se postopek prekine, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca. Pooblaščenec - odvetnik tožene stranke je imel še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, ker dediči pokojne tožene stranke pooblastila niso preklicali (prvi odstavek 100. člena ZPP). Sodišče prve stopnje kljub ugotovitvi, da je tožena stranka umrla, pri izdaji sodbe tega ni upoštevalo, ampak je izdalo sodbo, ki se glasi na ime pokojne tožene stranke A.A..

9. Po prvem odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete. Samostojni podjetnik in fizična oseba nista različni osebi s samostojnima procesnima sposobnostma. Sposobnost fizične osebe biti stranka v postopku preneha s smrtjo, kar pomeni, da mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Sodba, ki se glasi na pokojno fizično osebo, pa je absolutno nična.

Strankina sposobnost biti pravdna stranka je odločilno dejstvo, ki bi ga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi moralo upoštevati pri odločanju in pri opredelitvi tožene stranke. Ugotoviti bi moralo, kdo so dediči tožene stranke in jih v sodbi (po možnosti poimensko) navesti kot toženo stranko (tudi v uvodu in zlasti v izreku sodbe). V zvezi s sposobnostjo biti stranka je v primeru, če stranka med postopkom umre, bistveno, da se sodba glasi na dediče umrle osebe (čeprav morda poimensko še nedoločene, če zapuščinski postopek še ni končan), ne pa na ime umrle osebe (tožene stranke). Ker se izpodbijana sodba glasi na ime osebe, ki je med postopkom umrla, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki ima za posledico absolutno ničnost sodbe, podana pa je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (po tej določbi je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka).

10. Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo ter na podlagi 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in v obsegu, ki je razviden iz izreka sodbe, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so podani pogoji za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na njeno naravo kršitve ne more samo odpraviti.

11. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pri čemer je poleg predpisov o dedovanju treba upoštevati tudi določbe 72. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 in naslednji), ki vsebuje posebne določbe o podjetniku. V novem sojenju pa je potrebno upoštevati tudi splošne določbe Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l. RS, št. 15/76 in naslednji). Pravdno sodišče lahko samo ugotavlja, kdo so dediči umrle stranke in ni treba, da čaka na pravnomočni sklep o dedovanju. Dediči že na podlagi samega zakona vstopijo v položaj zapustnika s trenutkom njegove smrti (132. člen ZD). V podobnih primerih so bila v zvezi z obravnavanimi vprašanji že zavzeta takšna stališča v sodni praksi.

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia