Jedro

Trditve (brez predložitve ustreznih dokazov), „da toženka zaradi resne akutne diagnoze in težjega zdravstvenega stanja s trajno invalidnostjo ni pravdno sposobna“, ne izkazujejo toženkinega pomanjkanja pravdne sposobnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 7366/2012 z dne 20.1.2012 za plačilo glavnice v znesku 156,14 EUR in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka), s sodbo ga je vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico v višini 11,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 167,42 EUR od 18.1.2012 do 20.1.2012, od zneska 117,42 EUR od 21.1.2012 do 29.2.2012 in od zneska 11,28 EUR od 1.3.2012 do plačila (II. točka izreka) in v tretjem odstavku izreka za znesek 41,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka) in toženi stranki naložilo povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 10,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Toženka se pritožuje zoper II., III. in IV. točko izreka sodbe iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka. Pritrjuje pravilnosti odločitve o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi. V pritožbi, ki je zaradi njene obsežnosti (13 strani) pritožbeno sodišče povzema le v bistvenem, toženka (ponovno) izpostavlja, da sodišče „ni upoštevalo upravičene nezmožnosti in nesposobnosti tožene stranke zaradi resne akutne diagnoze in težjega zdravstvenega stanja s trajno invalidnostjo, neprekinjeno od leta 2010 dalje, tudi leta 2012“, o čemer je bilo pravočasno pisno obveščeno. Ni pisno zahtevalo zdravniškega potrdila o opravičeni nezmožnosti in nesposobnosti, ni določilo skrbnika in ji ni postavilo pooblaščenca odvetnika. Izvedbi naroka za glavno obravnavo se ni odpovedala, ampak „zgolj opravičila zaradi nezmožnosti in nesposobnosti“. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti paziti, da vodi postopek s pravdno sposobno osebo, dolžno je izvesti dokaz z izvedencem, če „ni uspelo razvozlati pisnega zagovora toženke, in ne bi smelo priznati nezakonitega izračuna zamudnih obresti od 1.8.2008 do 8.12.2010 (listina A8) brez predložitve nepravočasno plačanih računov. Zahteva nov izračun zamudnih obresti izključno od 9.12.2010 do 16.1.2012 in razveljavitev ter odpravo nezakonitega dokaza A8. Sicer ponavlja že v postopku pred sodiščem prve stopnje podane trditve in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Opredeljuje se do vsake točke sodbe, ki jo povzema in komentira. Nosilni očitek celotne pritožbe je, da z obračun obresti (A8) za obdobje od 1.8.2008 do 30.10.2010 ni bilo zakonske podlage, ker ni bilo zamude pri plačilu računov. Vztraja, da je bilo dogovorjeno obročno odplačilo za poravnavo obveznosti in je tožeča stranka enostransko spremenila sklenjeni dogovor o obročnem plačilu iz meseca julija 2011. Ni upoštevalo pisnih dokazov toženke o pravočasnem plačilu računov in nezakonitem zaračunavanju obresti. Zmotno je sledilo trditvam tožeče stranke in predloženi listinski dokumentaciji ter nezakonitem izračunu zamudnih obresti, ki bi ga lahko preverilo s postavitvijo sodnega izvedenca. Neutemeljeno ni upoštevalo preplačil v znesku 32,54 EUR. Če sodišče navedb toženke ni razumelo to le dokazuje, da je vodilo postopek s pravdno nesposobno osebo. Ponovno prilaga izračun preplačil v višini 32,54 EUR do 8.12.2010, zato bi moralo sodišče, ki je sledilo predloženim dokazom tožeče stranke razbrati, da gre za nezakonit izračun obresti. Neutemeljeno je priznalo stroške izvršbe v celoti, čeprav je tožeča stranka od prvotno uveljavljenih 167,42 EUR uspela le z 11,28 EUR. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem sta po izrecni določbi 458. člena dovoljena pritožbena razloga le bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava. Na pritožbene trditve, s katerimi pritožba meri na izpodbijanje dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj gre za nedovoljen pritožbeni razlog.

6. Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben. V obravnavanem primeru trditve (brez predložitve ustreznih dokazov), „da toženka zaradi resne akutne diagnoze in težjega zdravstvenega stanja s trajno invalidnostjo ni pravdno sposobna“, ki jih izpostavlja toženka v pritožbi, ne izkazujejo toženkinega pomanjkanja pravdne sposobnosti. Toženka si zmotno razlaga zapis v 13. točki sodbe, da sodišče njene vloge ni razumelo, kar naj bi potrditvi toženke dokazovalo, da je sodišče prve stopnje vodilo postopek s pravdno nesposobno osebo. Zmotno je tudi toženkino stališče, da bi jo na predložitev zdravstvene dokumentacije moralo sodišče pozivati. Sicer pa je iz sodbe razvidno, da se je z (odločilnimi) argumenti tožene stranke seznanilo in jih obravnavalo ter nanje odgovorilo. Smiselno očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato ni podana.

7. Nobena od strank ni predlagala izvedbe naroka (izvedbo naroka morata stranki izrecno predlagati), zato je brez pomena navajanje pritožbe, da se izvedbi naroka ni odpovedala temveč se je le „opravičila zaradi nezmožnosti in nesposobnosti“. Postopanje sodišča, ki je odločilo brez izvedbe naroka (454. člen ZPP), je zato pravilno. Opustitev izvedbe pa bi tudi sicer predstavljala le relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, kar ni dopusten pritožbeni razlog.

8. Po delnem umiku tožbe (za znesek 154,14 EUR), s katerim se je toženka strinjala, je v postopku pred sodiščem prve stopnje ostalo sporno, kot pravilno ugotavlja sodba, le še plačilo 11,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od nepravočasno plačanih računov).

9. Dejanske ugotovitve sodbe, ki jih pritožba ne more več uspešno izpodbiti so: - da vtoževana terjatev po temelju predstavlja strošek 14-tih nakupov opravljenih v obdobju med 30.10.2010 in 24.12.2010 plačanih s M. kartico, plačilo za strošek opominjanja in strošek preklica kartice, - da je tožeča stranka toženi stranki izstavila mesečni obračun obveznosti z zapadlostjo 8.12.2010 za znesek 201,33 EUR (za nakupe v novembru 2010) in obračun z zapadlostjo 8.1.2011 v znesku 231,06 EUR (za nakupe v mesecu decembru), obračun z zapadlostjo 8.2.2011 v višini 2,00 EUR za stroške opominjanja in obračun z zapadlostjo na dan 8.3.2011 v višini 4,00 EUR za strošek preklica kartice, - da je delna plačila toženke pred vložitvijo izvršbe 18.1.2012 tožeča stranka upoštevala, - da je tožena stranka del dolga (po vložitvi izvršbe) poravnala, in sicer s plačiloma 31.1.2012 v višini 50,00 EUR in 29.2.2012 v višini 106,14 EUR, - da je tožena stranka ni dokazala zatrjevanega dogovora, da ji je tožeča stranka v juniju 2011 odobrila obročno plačilo tudi za obveznosti v obdobju med 30.10.2010 in 24.12.2010 (gre za vtoževano obdobje), - da je tožena stranka v zamudi s plačilom obveznosti od zapadlosti relevantnih obračunov, - da tožena stranka ni ponudila ustreznih trditev glede zatrjevanega preplačila 31,45 EUR iz preteklih obdobij.

10. Obračun zamudnih obresti (priloga A8 v spisu) sodba, kot pravilno pojasni, upošteva le glede obdobja in zamude s plačili za konkretno dolgovane obračune in delna plačila, čeprav tehnično vsebuje vse zamude tožene stranke s plačili od 31.8.2008 dalje. Brez podlage je zato izpostavljanje pritožbe, da je sodišče zmotno in neutemeljeno priznalo nezakoniti izračun za zamudne obresti, ker se nanaša za obdobje od 1.8.2008 dalje.

11. Po povedanem se izkaže, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, da je (skrčeni) tožbeni zahtevek utemeljen in v tem delu vzdržalo sklep o izvršbi v veljavi.

12. Pravilna je tudi stroškovna odločitev, da je toženka šele po vložitvi predloga za izvršbo (predlog za izvršbo vložen 18.1.2012) delno poravnala dolg (plačili 31.1.2012 50,00 EUR, 29.2.2012 106,14 EUR).

13. Ker (dovoljeni) pritožbeni razlogi niso podani in ker ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih toženka ni priglasila.