Jedro

Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnika nista izjavila o vlogah ponudnikov in da nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ. Teh ugotovitev udeleženec ne izpodbija. Ker upnika nista odgovorila na predlog udeleženca za domik nepremičnine po izklicni ceni, je njuna pasivnost pomenila, da nista dala predloga, da naj sodišče pozove udeleženca na plačilo kupnine v višini izklicne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo prodajo dolžniku do celote lastne nepremičnine, opravljene 21. 5. 2019. Ugotovilo je, da je domaknilo nepremičnino ponudniku, ki je varščino plačal prepozno in na dražbi 21. 5. 2019 ne bi smel sodelovati ter je prišlo do nepravilnosti pri dražbi, ki jo je neuspeli ponudnik z utemeljeno pritožbo zoper sklep o izročitvi uspel dokazati, kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Celju II Ip 313/2019 z dne 23. 10. 2019 v zvezi z opravljenimi poizvedbami pri banki. Drugi ponudnik je v vlogi z dne 26. 2. 2020 navedel, da prvi ponudnik na dražbi ne bi smel sodelovati in ni mogoče upoštevati njegove ponudbe 61.000,00 EUR. Prišlo je do nezakonitega višanja izklicne cene in predlagal, da sodišče njemu izroči nepremičnino za izklicno ceno 49.036,75 EUR. Upnika se po pozivu sodišča z dne 15. 5. 2020 nista izjavila o vlogah ponudnikov. Drugi najboljši kupec je svojo ponudbo 61.000,00 EUR (prav: 60.000,00 EUR) umaknil in vztrajal pri ponudbi v višini izklicne cene 49.036,75 EUR, upnika pa pozivu sodišča z dne 15. 5. 2020 nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec (drugi ponudnik) iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da kolikor bi pristal, da znaša povišana kupnina 61.000,00 EUR (nikoli ni ponudil 61.000,00 EUR, ampak je bila njegova zadnja ponudba 60.000,00 EUR) ter se strinjal, da kot drugi oziroma naslednji najboljši kupec ponudi 60.000,00 EUR, bi priznal, da je bilo sodelovanje prvega ponudnika na dražbi legitimno, prav tako vsa posledična višanja kupnine. Edina možna rešitev je prodaja nepremičnine za izklicno ceno 49.036,75 EUR, saj je na dražbi ponudil takšno kupnino, na katero prisotnost prvega ponudnika ni imela vpliva in bi pri tej ponudbi moralo ostati, saj prvi ponudnik ne bi smel imeti možnosti višati kupnine. Sodišče ga ni pozvalo naj se izjavi o tem ali je pripravljen kot drugi najboljši ponudnik plačati 60.000,00 EUR, kolikor je bila njegova zadnja ponudba. Ko je pisal odgovor na dopis z dne 14. 2. 2020 ni vedel, da je ali da bo drugi oziroma naslednji najboljši kupec, saj ni mogel naprej vedeti kakšna bo odločitev sodišča. 3. Upnika sta odgovorila na pritožbo. Prvi upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče oba ponudnika pozvalo na izjasnitev, nakar je pritožnik izjavil, da sodišče ne sme upoštevati njegove že dane ponudbe 60.000,00 EUR, ampak 49.036,75 EUR, kar je sodišče pravilno štelo kot umik najvišje ponudbe. Drugi upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da naj sodišče v celoti sledi sklepu z dne 12. 6. 2020. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da prihaja samo s seboj v nasprotje, ker naj bi njegova ponudba 60.000,00 EUR pomenila priznanje legitimnosti višanja cen prvega ponudnika. Ta sklop pritožbenih navedb za zadevo niti ni odločilen, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Nadalje udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ga ni pozvalo naj se izjavi ali je pripravljen kot drugi najboljši ponudnik plačati 60.000,00 EUR, kolikor je bila njegova zadnja ponudba. S tem, ko je v dopisu z dne 26. 2. 2020 odgovoril na dopis sodišča z dne 14. 2. 2020, da naj izda nov sklep o domiku nepremičnine njemu za kupnino 49.036,75 EUR, kar je cena, ki po ZIZ predstavlja polovico ugotovljene vrednosti in za manj na drugem naroku ne sme biti prodana, da je bil on dejansko edini ponudnik in da je za nakup nepremičnine ponudil 49.036,75 EUR, je udeleženec jasno izrazil svojo voljo, da ni pripravljen več plačati njegove zadnje ponujene kupnine za nepremičnino 60.000,00 EUR, torej je ponudbo umaknil in ponudil zgolj kupnino v višini izklicne vrednosti. Ob jasni izjavi volje sodišče prve stopnje ni imelo razloga ponovno pozivati udeleženca ali je morebiti pripravljen plačati njegovo zadnjo ponujeno kupnino 60.000,00 EUR. Prav tako sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da tedaj, ko je pisal odgovor na dopis, ni vedel, da je ali da bo drugi oziroma naslednji najboljši kupec in da ni mogel vedeti kakšna bo odločitev sodišča. Na drugem naroku za javno prodajo nepremičnine z dne 21. 5. 2019 sta bila samo dva ponudnika. Za prvega je sodišče prve stopnje naknadno s poizvedbami ugotovilo, da je prepozno plačal varščino, o čemer je seznanilo udeleženca z dopisom z dne 14. 2. 2020. Drugi ponudnik pa je bil udeleženec. Odločitev sodišča je lahko pričakoval glede na predstavljeno dejansko stanje in zakonsko ureditev.

7. Odločilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se upnika nista izjavila o vlogah ponudnikov in da nista dala predloga iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (8. in 11. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev udeleženec ne izpodbija. Tretji odstavek 191. člena ZIZ določa za primer, če kupec v določenem roku ne položi kupnine oziroma vloga za odobritev nakupa po sedmem odstavku 189. člena tega zakona ni bila vložena v roku, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 198. členom tega zakona. Sodišče na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo in dajo izjavo iz četrtega odstavka 189. člena tega zakona ter jim določi rok za položitev kupnine, ali pa prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.

8. Sodišče prve stopnje je v dopisu z dne 15. 5. 2020 pozvalo upnika, da se izjavita o predlogu udeleženca, da se mu nepremičnina domakne po izklicni ceni in kolikor v roku ne bosta odgovorila, bo ob smiselni uporabi tretjega odstavka 191. člena ZIZ razveljavilo prodajo in razpisalo drugo javno dražbo. Ker upnika nista odgovorila na predlog udeleženca za domik nepremičnine po izklicni ceni, je njuna pasivnost pomenila, da nista dala predloga, da naj sodišče pozove udeleženca na plačilo kupnine v višini izklicne vrednosti. Sodišče v primeru, ko kupec v roku ne položi kupnine za nakup nepremičnine, brez upnikovega predloga ne more pozvati na plačilo kupnine drugega najboljšega kupca1. Upnika sta glede na poziv in pouk sodišča prve stopnje v dopisu z dne 15. 5. 2020 lahko pričakovala samo takšno odločitev, kot jo je sprejelo v sklepu. Ta je bila materialnopravno pravilna.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklep VSL I Ip 5006/2011.