Jedro

Tožeča stranka zahteva na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995, da kupec in prodajalec vpišeta sporno lastninsko pravico v zemljiško knjigo, da bi lahko z izvršbo zahtevala prodajo prvotoženčeve nepremičnine za poplačilo svoje terjatve. Pravna podlaga za tako tožbo je lahko le 5. odstavek 168. člena ZIZ, zato je bilo treba sodbo razveljaviti, ker soidšče ni pravilno presojalo tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov, ki sta zahtevala od tožencev, da v roku trideset dni dosežeta, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani na podlagi prodajne pogodbe pri drugotožencu pripadajočem solastnem deležu v vložku 696 k.o. Vič, na parc. št. 684/1 vknjiži solastninska pravica na ime prvotoženca do 37/200, sicer se bo ta vpis opravil na podlagi pravnomočne sodbe.

Proti sodbi vlaga pritožbo drugotožena stranka in navaja, da ni v sporu s prvim tožencem, ne s tožnikom. Iz predložene pogodbe izhaja, da je drugi toženec dovolil, da se na ime kupca vpiše lastninska pravica in izročil prvotožencu vse listine. Tudi stroški zemljiškoknjižnega postopka bremenijo kupca, s tem je njegova dolžnost opravljena. Sodba pa nalaga nekaj, česar drugi toženec ne more izpolniti, zato je neizvršljiva. tožbeni zahtevek zahteva, da tožena stranka v roku trideset dni doseže vpis prvotoženca v zemljiško knjigo in ni jasno, kako naj to tožena stranka doseže, saj je to odvisno od sodišča, ki vodi zemljiško knjigo.

Proti sodbi vlaga pritožbo tudi prvotožena stranka. Sodba ne napiše pravnega temelja. Nepopoln zemljiškoknjižni predlog, ki sta ga vložila tožnika, ni temelj, na podlagi katerega bi tožnik od toženca zahteval vknjižbo v zemljiško knjigo. Zato ugovarja aktivno legitimacijo tožnikov. Tožnika v spis nista vložila listine, na podlagi katere bi bila toženca dolžna izvesti vpis v zemljiško knjigo. Z opustitvijo vročitve tožbe prvotoženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Če bi sodišče vpogledalo kazenski spis preiskovalnega sodnika v Domžalah, bi videlo, da je bil prvotoženec v priporu, ko naj bi tožbo poskušal vročiti sodni kurir.

Tudi navedbe o tem, kdaj je jprvotoženec začel prestajati kazen na Dobu, nima teže, saj je bil pred tem v preiskovalnem zaporu. Sodišče zavzame materialnopravno napačno stališče, da je vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo obvezen. to po novem zakonu ni več. Gre za upravičenje, ne pa za obveznost. Predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

Na vročeni pritožbi tožeče stranke nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da ima tožeča stranka do prvotoženca terjatev na podlagi pravnomočne sodbe I P 632/99, z dne 5.1.2000. Ugotovilo je, da sta tožnika v izvršilni zadevi opr. št. In 2001/0303 poskušala doseči izterjavo svoje obveznosti s prodajo nepremičnine prvotožene stranke, vendar je v zemljiški knjigi še vedno vpisana drugotožena stranka, čeprav iz pogodbe, katera je v spisu, izhaja, da je prvotožena stranka kupila to nepremičnino do 37/200. Sodišče je nadalje menilo, da ker tožnika nimata originala pogodbe oziroma listine sposobne za vpis v zemljiško knjigo, lahko na podlagi 6. člena Zakona o zemljiški knjigi, ki je veljal v času skllepanja prodajne pogodbe, zahtevata od tožencev, da uredita vpis.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da na podlagi določbe 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95) ni mogoče zahtevati tega, kar tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva.

Drugotožena stranka pravilno opozarja, da če kot prodajalec nima originala pogodbe, ne more doseči tega, kar zahteva tožbeni zahtevek.

Pritožbeno sodišče pa še dodaja, da se določbe sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve novega zakona še ni odločilo o vpisu (246. člen ZZK), z izjemami iz 4. točke 246. člena, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo tega zakona, se uporabi delno tudi stari zakon.

Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku ugotovilo (tega tudi pritožbi ne grajata), da je tožeča stranka v izvršilnem postopku skušala doseči prodajo drugotoženčeve nepremičnine oziroma njegovega solastnega dela. V zvezi s tem je izvršilno sodišče tudi pozvalo upnika, da predložita ustrezno listino (priloga A4).

Upnik, ki nima listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika (5. odstavek 168. člena ZIZ). V tem primeru se izvršilni postopek nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu (6. odstavek 168. člena ZIZ). To pomeni, da je treba sporno razmerje med pravdnima strankama presojati po določbah 168. člena ZIZ, ki je v tem primeru materialnopravna podlaga za odločanje o tožbenem zahtevku. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravnoodločilnih dejstev oziroma ni presojalo tožbenega zahtevka po tem materialnopravnem predpisu, ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP), kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje presoja tožbeni zahtevek po 168. členu ZIZ in tudi odgovori na pritožbene navedbe drugotožene stranke o tem, kar naj bi drugotožena stranka po materialnem pravu storila, če je izročila vse listine kupcu. Ker po pogodbi vsaka stranka lahko predlaga vpis v zemljiško knjigo, ne moreta biti toženca nujna enotna sospornika, če sta sploh oba v zavezi po 168. členu ZIZ.

Prvotoženi stranki pa je treba odgovoriti na njeno zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb ZPP in sicer, da ni prejel tožbe.

Sodišče prve stopnje mu je tožbo vročalo dvakrat in sicer na naslov na Tržaški cesti in Gregorčičevi, ga o tem obveščalo na ustrezen način in dvakrat je prišlo do fikcije o vročitvi tožbe po 141. členu ZPP (primerjaj sporočila vročevalca na list. št. 14, 24, 34, 36).

Nenazadnje je tudi drugotoženec pisal sodišču (vloga na list. št. 33), da je dobil obvestila in zato bi moral na pošti dvigniti sodno pisanje. Zato so pritožbene naavedbe v tej smeri neutemneljene.

Izrek o stroških pritožbe temelji na določbi 166. člena ZPP.