Jedro

Tožnik zatrjuje, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, če bo sledil rokom za odstranitev domnevno nezakonito odloženih gradbenih odpadkov, ki izhajajo iz prvostopenjske odločbe z dne 16. 1. 2023. Tako zatrjevana škoda ni niti neposredna niti konkretna ampak le hipotetična. Ni izkazana niti po višini niti po temelju (ne trditveno ne dokazno).

Izrek

Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožnika, vloženo zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, št. 06182-1258/2023-15 z dne 16. 1. 2023, ker jo je tožnik kot inšpekcijski zavezanec vložil prepozno.

2.Z odločbo Inšpekcije za okolje območne enote Ljubljana je bilo inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da odstrani vse nezakonito odložene gradbene odpadke do raščenega terena v skupni ocenjeni količini 2500 m³, ki so nezakonito odloženi na zemljišču parc. št. 266 k.o. ..., pri čemer mora odstraniti odpadke v dveh fazah in sicer količino 1250 m³ v roku pol leta od dneva vročitve te odločbe in ostalo količino 1250 m³ v enem letu od dneva vročitve te odločbe.

3.Tožnik vlaga tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa in navaja razloge iz katerih izhaja, da naj bi prišlo do napake pri odpremi njegove pritožbe. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa ter da sodišče odloči o pritožbi zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in energijo z dne 16. 1. 2023 in ji v celoti ugodi, ker stranki nalaga očitno nesorazmerne ukrepe ter ker gradbenih odpadkov na nepremični ni oziroma jih nedvomno ni več, tam je zgolj zemljina.

4.Hkrati s tožbo pa tožnik predlaga tudi odložitev izvršitve odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06182-1258/2023-15 z dne 16. 1. 2023 do izdaje pravnomočne odločbe v tej zadevi. Navaja, da bi z izvršitvijo odločbe tožniku nastala težko popravljiva škoda. Glede na odločbo, bi moral tožnik v dveh fazah odstraniti domnevno nezakonito odložene gradbene odpadke. Kot je tožnik podrobneje pojasnil v pritožbi z dne 1. 2. 2024, na nepremičnini ni nobenega odpadnega materiala oziroma gradbenih odpadkov. Izpostavlja očitno nezakonitost s tožbo izpodbijanega sklepa, zaradi česar tožnik ne more in ne sme trpeti škodljivih posledic. S tem je predlog za odlog izvršitve utemeljen. V zvezi z začasno odredbo izpostavlja drugi odstavek 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

5.Tožena stranka v zvezi z vloženim predlogom za izdajo začasne odredbe navaja, da tožnik ni izkazal težko popravljive škode, ni je ne opredelil ne navedb konkretiziral. Izpostavlja tudi, da je v obravnavani zadevi prizadet javni interes, saj se z odlaganjem nedovoljenih odpadkov obremenjuje okolje, odstranitev pa je nedvomno v javno korist. Predlaga zavrnitev predloga.

6.Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

7.Uvodoma sodišče ugotavlja, da so formalni pogoji za meritorno reševanje vloženega predloga za izdajo začasne odredbe izpolnjeni. Tožba je pravočasna, vložena v 30-dnevnem roku iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1. S tožbo tožnik izpodbija dokončen sklep, s katerim je bila zavržena njegova pritožba na prvostopenjski akt, kar predstavlja upravni akt po drugem odstavku 2. člena ZUS-1. Sodišče ugotavlja, da ni podan tudi noben drug razlog iz 36. člena ZUS-1, zaradi katerega tožba ne bi bila dopustna, tožba pa tudi ni nepopolna ali nerazumljiva.

8.Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda, pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku istega člena pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe, za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno.

9.Tožnik izpodbija procesni sklep, s katerim je bila njegova pritožba zavržena. Ker se procesni sklepi ne izvršujejo, odložitvene začasne odredbe ni mogoče izdati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, zato je sodišče obravnavalo tožnikov predlog na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, ki določa ureditveno začasno odredbo. Tožnik predlaga, da sodišče zadrži izvršitev prvostopenjskega akta, ki ni izpodbijani akt, do pravnomočnosti. Ne glede na pravno podlago pa mora biti za izdajo začasne odredbe po drugem ali po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 podana težko popravljiva škoda.

10.Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na nastanek ne zadosti standardu verjetnost, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, ki jih je mogoče dokazno ovrednotiti.

11.Tožnik zatrjuje, da mu bo nastala težko popravljiva škoda, če bo sledil rokom za odstranitev domnevno nezakonito odloženih gradbenih odpadkov, ki izhajajo iz prvostopenjske odločbe z dne 16. 1. 2023. Tako zatrjevana škoda ni niti neposredna niti konkretna ampak le hipotetična. Ni izkazana niti po višini niti po temelju (ne trditveno ne dokazno).

12.Ker tožnik ni izkazal, da bi mu nastala težko popravljiva škoda je glede na navedeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, saj pogoj težko popravljive škode ni izkazan.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/3

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.