Jedro

Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na 4/10 nepremičnin parc. št. 658/2 in 682 k. o. ..., ki je bila na podlagi popravnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Sevnici D 98/99 z dne 29. 6. 2005 dovoljena na ime tožencev (vsakega do 1/15) in nadaljnjemu zahtevku za vknjižbo tožničine lastninske pravice na omenjenih nepremičninah do 4/10. Pojasnilo je, da je tožnica z delom in sredstvi med trajanjem zakonske zveze z E. M. (prednikom tožencev) originarno pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah do 4/10, kar je bilo zoper slednjega ugotovljeno že s pravnomočno sodbo Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enote v Sevnici P 4/90 z dne 25. 2. 1991. Do smrti prednika tožencev je ostalo zemljiškoknjižno stanje nespremenjeno, nato pa so se pri omenjenem deležu na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju po njihovem predniku vknjižili toženci. Sodišča to ni motilo, saj tožnica v zapuščinskem postopku ni mogla sodelovati (ni bila dedič oziroma volilojemnik), toženci pa so bili poleg tega nedobroverni pridobitelji, ker so vedeli, da ima tožnica na spornih nepremičninah solastninsko pravico. Dodalo je, da ima tožnica kot izvenknjižna pridobiteljica nepremičnin v določbi prvega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) pravni temelj za vknjižbo. Dejstvo, da ji to v zemljiškoknjižnem postopku (očitno zaradi neskladnosti podatkov sodne odločbe in zemljiške knjige glede izmere površine parcel) ni uspelo, ni pomembno, saj se bistveni podatki o nepremičninah (parcelna številka in katastrska občina) ujemajo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvih štirih tožencev delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo glede nepremičnine parc. št. 685/2 k. o. ... razveljavilo v obsegu, ki se nanaša na pritožnike, sicer pa je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del prvostopenjske sodbe. Glede razveljavitvenega dela je pojasnilo, da dvomi v istovetnost nepremičnine parc. št. 685/2, ki je predmet te pravde, z enako oštevilčeno nepremičnino, ki je predmet sodbe P 4/90, saj se njuni površini znatno razlikujeta. Tako ni moglo preizkusiti, ali je tožnica izvenknjižna (so)lastnica omenjene nepremičnine. Sicer se je strinjalo s prvostopenjskim sodiščem o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe in za vknjižbo njene obstoječe lastninske pravice. Pravno in dejansko podlago zahtevkov je našlo v tožničini originarno pridobljeni lastninski pravici.

3. Prvi štirje toženci zoper sodbo sodišča druge stopnje druge stopnje (očitno le v delu, v katerem je bila njihova pritožba zavrnjena) vlagajo revizijo. Vrhovnemu sodišču smiselno predlagajo razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje. Priglašajo tudi stroške. Menijo, da tožnica nima pravnega interesa in podlage za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe, saj ob tem ni zahtevala vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov. Ugotovitev neveljavnosti izpodbijane vknjižbe tožencem jemlje pasivno legitimacijo glede zahtevka v drugi točki izreka. Pomeni namreč, da se vknjižba v korist tožnice nanaša na pokojnega E. M., ki ni stranka tega postopka in ga sodba ne more zavezovati. Tožnica je svojo originarno pravico zoper prednika tožencev uveljavljala v pravdi P 4/90 in o njenem zahtevku je že odločeno. Za razveljavitev vknjižbe niti ni razloga, saj temelji na sklepu o dedovanju. Stanje zapustnikovih zadev s trenutkom njegove smrti preide na dediče takšno, kot je (urejeno ali neurejeno). Položaj tožnice, ki ni zapustnikova dedinja, je identičen upnikom, ki imajo zahtevke do zapustnikovega premoženja in jih naslavljajo na dediče. Toženci nasprotujejo tudi sklepanju o materialnopravni neveljavnosti vknjižbe, ki temelji na pravnomočni sodni odločbi (sklepu o dedovanju). Brez razveljavitve te odločbe sodišče ne more spreminjati zemljiškoknjižnega stanja (2. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1).

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. V premoženjskopravnih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Ker so predmet obravnavane zadeve nedenarni zahtevki, je odločilna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta (5.000,00 EUR), ki ji toženci niso ugovarjali, sprejelo pa jo je tudi sodišče prve stopnje (drugi in tretji odstavek 44. člena ZPP).

8. Toženci, zoper katere tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižb njihovih solastniških deležev (na vsakega do 1/15) in vknjižbo njene pravice pri teh deležih, so v razmerju navadnega materialnega sosporništva, saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanje ne terjata enake rešitve spora (196. člen ZPP). Sporni solastniški delež na nepremičninah (4/10) je bil na podlagi sklepa o dedovanju razdeljen med tožence z vknjižbo njihovih solastninskih deležev (na vsakega do 1/15). Okoliščina, da so tožničini zahtevki odvisni od enakega predhodnega vprašanja (obsega zapuščine), bi lahko terjala tesnejšo povezanost tožencev le v primeru, če bi bila odločitev o tem vprašanju (na podlagi vmesnega ugotovitvenega zahtevka ali nasprotne tožbe) povzeta v izrek sodbe, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

9. Nedenarni zahtevki, ki jih tožnica uveljavlja zoper šest tožencev, so opredeljeni zgolj z en(otn)o, nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, kar v primeru navadnega sosporništva ne zadošča (drugi odstavek 41. člena ZPP). Položaj revidentov bi bil prav tako neugoden, če bi skupno vrednost spora, kot sta jo sprejeli sodišči nižjih stopenj (5.000,00 EUR), za vsakega toženca posebej ocenili po enakih delih, saj tudi takšna vrednost (833,33 EUR) ne bi dosegla revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP.

10. Nedovoljeno revizijo (in v njej vsebovano stroškovno zahtevo) je sodišče na podlagi določbe 377. člena ZPP zavrglo.