Jedro

Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa mora sodišče prve stopnje v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika ugodilo in sklep o izvršbi opr.št. I 4/2002 z dne 09.12.2004 razveljavilo in postopek ustavilo zato, ker je zaključilo, da je dolžnik svojo obveznost po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14.12.2000 opr.št. P 1489/95 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 26.05.2004, poravnal. Zoper ta sklep se je pritožil upnik in v pritožbi navaja, da ima sklep sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj obstaja tako nasprotje med razlogi samega sklepa kot med razlogi in vsebino predloženih listin. Dolžnik ni poravnal zatrjevanega zneska, ampak je šlo le za rezervacijo zneska po sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 04.11.2004, ki sploh še ni postal pravnomočen, saj je zoper ta sklep vložen ugovor dne 25.11.2004. Upnik pa je doslej tudi umaknil predlog za izvršbo in je bil sprejet sklep o umiku z dne 22.04.2002. Dolžnik je zadržal sredstva in ni poravnal obveznosti, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Nadalje dolžnik navaja, da je poravnal znesek 18.534.729,00 SIT, vendar pa je njegova obveznost po citiranem izvršilnem naslovu višja. O tem, koliko in kaj je bilo plačano pa sklep sodišča prve stopnje nima razlogov.

Pritožba je utemeljena.

V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik navajal, da je svojo obveznost po sklepu o izvršbi poravnal, torej uveljavljal je ugovorni razlog po 8.tč. 1.odst. 55.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišče prve stopnje je ugovoru ugodilo ter v obrazložitvi sklepa navedlo, da je na podlagi priloženih prilog (priloga B/2 do B/23 ter B/25 do B/36) ugotovilo, da je dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu Okrožnega sodišča v Mariboru v celoti poravnal. V pritožbi pa po oceni pritožbenega sodišča upnik upravičeno opozarja, da se sklepa sodišča prve stopnje ne da preizkusiti, ker nima razlogov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ. Iz prilog, na katere se sodišče v sklepu sklicuje pa ni mogoče ugotoviti, da je terjatev upnika poravnana. Sicer pa sodišče prve stopnje mora v sklepu jasno navesti razloge za svojo odločitev, katere je mogoče preizkusiti, ne pa se zgolj sklicevati na priloge, ki same po sebi v tem primeru tudi ne omogočajo ugotovitve, da je dejansko terjatev upnika poravnana. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi upnika ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri ponovnem postopku pa mora ponovno presoditi ugovorne razloge ter sklep, ki ga sprejme, obrazložiti tako, da ga bo mogoče preizkusiti. Obenem pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o izvršbi prepisalo vsebino sklepa iz računalniškega obrazca, kjer pa je naredilo očitno napako (izpadla je beseda "predlagano izvršbo"), kar bo moralo tekom postopka odpraviti, saj je sklep o izvršbi pomanjkljiv (primerjaj 44.čl. ZIZ).