Jedro

Odškodninska terjatev zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane. Zamudne obresti pred zapadlostjo terjatve ne morejo teči.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba spremeni: a) v III. točki izreka tako, da se ta točka glasi: „Tožena stranka Zavarovalnica X. je dolžna tožeči stranki B. Š. plačati znesek 16.658,17 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2011 dalje do plačila, v 15. dneh, pod izvršbo; višji zahtevek (do 33.682,17 EUR z obrestmi, obrestovanje terjatve od 24.4.2009 do 14.9.2011) pa se zavrne.“ b) v V. točki izreka tako, da se prisojeni znesek pravdnih stroškov (1.234,84 EUR) nadomesti z zneskom 892,80 EUR.

V ostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je v roku 15. dni po prejemu te sodbe dolžna toženi stranki povrniti 544,04 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel dne 20.4.2007, je tožniku – upoštevajoč njegov 40 % prispevek k nastali škodi – prisojena odškodnina v višini 33.682,17 EUR (III. točka izreka). Višji zahtevek je zavrnjen (IV. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.234,84 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper obsodilni del sodbe (III. in V. točko izreka) se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožeča stranka na račun iztoževane odškodnine tožniku dne 25.8.2010 plačala nesporni del odškodnine v višini 16.000,00 EUR, kar valorizirano na dan izdaje sodbe (26.9.2013) znaša 17.024,00 EUR. S plačilom je tožeča stranka sodišče seznanila, tožena stranka pa je prejem navedenega zneska potrdila v pripravljalni vlogi z dne 6.10.2010 in v tem obsegu zahtevek zmanjšala. Glede višine odškodnine pa meni, da je sodišče tožnikove navedbe nekritično povzelo. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava. Povzema ugotovitve o škodi, ki jo je tožnik utrpel. Sklicuje se na sodno prakso (II Ips 738/2007, II Ips 496/2009, II Ips 753/2009, II Ips 129/2009, II Ips 822/2009, II Ips 129/2009, II Ips 597/2008, II Ips 79/2007, II Cp 1900/2011) in meni, da je za tovrstno škodo prisojena odškodnina previsoka. Za telesne bolečine in nevšečnosti primerno odškodnino (100 % temelj) navaja znesek 17.000,00 EUR, medtem ko je sodišče prve stopnje to škodo ovrednotilo na 20.000,00 EUR. Primerna odškodnina za tožnikovo skaženost znaša 2.000,00 EUR, sodišče prve stopnje pa jo je določilo v višini 3.000,00 EUR. Opozarja, da skaženost pri tožniku predstavlja zlasti šepajoča hoja zaradi 2,5 cm krajše leve noge. Ta skaženost prihaja do izraza le takrat, kadar tožnik ne nosi ortopedskih čevljev. Tožnik je izpovedal, da ortopedske čevlje nosi, da pa ga motijo predvsem sledi kirurških vreznin. Brazgotine so le nekoliko temnejše barve od ostale kože, razen tega na sprednji strani levega stegna niso vpadljive. Glede na odškodnine, prisojene v podobnih primerih, je tudi za to vrsto škode prisojena odškodnina previsoka. Enako velja za odškodnino, prisojeno zaradi duševnih bolečin, izhajajočih iz trajnih posledic. Primerna in z odškodninami v podobnih primerih primerljiva odškodnina bi znašala 22.000,00 EUR. Za strah določena odškodnina v višini 3.000,00 EUR je izven okvirov odškodnin, ki se prisojajo za to vrsto škode. Primerna odškodnina za to vrsto škode bi znašala 1.500,00 EUR. Kot primerno odškodnino za vse vrste škode navaja znesek 42.500,00 EUR. Zaradi svojega prispevka k nastali škode je tožnik upravičen do 60 % tega zneska, to je 25.500,00 EUR. Upoštevajoč plačani znesek v valorizirani višini 17.024,00 EUR, je tožnik za nematerialno škodo upravičen še do plačila 8.476,00 EUR. Meni, da zamudne obresti ne morejo teči pred zaključkom zdravljenja. Sklicuje se na sodno prakso v zadevi II Ips 945/2008 in meni, da je tožnik upravičen do zamudnih obresti od dne 14.9.2011, ko je bilo zdravljenje zaključeno. Posledično je nepravilna tudi odločitev o pravdnih stroških.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica nasprotuje višini prisojene odškodnine za nematerialno škodo. Dejanskih ugotovitev, temelječih na tožnikovi izpovedi in dveh izvedenskih mnenjih, ki si ne nasprotujeta, ne graja. Graja na podlagi 179. čl. Obligacijskega zakonika sprejet materialnopravni sklep, s pomočjo katerega je sodišče prve stopnje napolnilo pravni standard „pravična denarna odškodnin“. Graja ni utemeljena, ker sta pri odmeri ustrezno upoštevani: načelo individualizacije, ki terja določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu; načelo objektivne pogojenosti odškodnine, ki terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi, da se ne bi ugodilo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

5. Takó trajanje bolečin (poleg bolečin lažje intenzitete še 14 dni hudih bolečin in 8 tednov srednje hudih bolečin), kot številne nevšečnosti utemeljujejo odškodnino, odmerjeno v višini 20.000,00 EUR. Tožnik je utrpel dve hudi poškodbi – zlom leve stegnenice in zlom desne goleni. Bolečine so bile take intenzitete in toliko časa so trajale, da je bilo potrebno tožnikovo obravnavanje v protibolečinski ambulanti. Pritožba pravilno povzema, da je imel tožnik tri operacije, 58 dni je bil hospitaliziran, 41 dni je preživel v negovalni bolnišnici, 43 dni v zdravilišču, 11 dni izvajal fizikalno terapijo. Upoštevajoč še številna izpostavljanja ionizirajočemu sevanju (narejenih je bilo 54 rentgenskih slik) in dejstvo, da prvih 6 tednov po poškodbi ni smel hoditi in da je imel hudo poškodovani obe nogi ter je preživel posttravmatsko stresno motnjo, je odškodnina v višini 20.000,00 EUR primerna satisfakcija za bolečine in nevšečnosti, ki so ga spremljale in obremenjevale več let. 6. Zaradi posledic poškodb je tožnik omejen pri gibanju. V zrelih letih, ko bi morala biti njegova fizična moč in spretnost na vrhuncu (v času zaključka postopka še ni bil star 30 let), je sposoben samo za hojo na krajše razdalje (največ nekaj 100 m) in nesposoben za vsako delo stoje. Prikrajšan je za večino prostočasnih aktivnosti. Zaradi poškodbe se mu je življenje povsem spremenilo. Ni več v partnerski zvezi in ni več zaposlen. Gre za duševne bolečine take intenzitete, da je porušeno njegovo duševno ravnovesje, kar je posebej obremenjujoče, ker vpliva tudi na obseg in doživljanje posledic, ki ga spremljajo zaradi shizoafektivne psihoze, ki se je razvila v teku pravdnega postopka, ni pa njen nastanek povzročen s škodnim dogodkom. Težave na nivoju kognitivnih funkcij so povezane s poškodbo, kajti izvedenec je ugotovil, da takrat, ko se tožnik počuti dobro, kognitivno funkcionira povsem urejeno. Duševne bolečine, ki jih tožnik trpi zaradi prikrajšanja na vseh področjih življenja, utemeljujejo odškodnino v višini 28.000,00 EUR.

7. Tudi z odškodnino, odmerjeno za skaženost, pritožbeno sodišče soglaša. Res je, da tožnik šepanje blaži z obuvalom, ki ima višji podplat. Ni pa to možno v vseh okoliščinah. Hibe, ki je posledica 2,5 cm krajše leve noge, ni mogoče vedno in v celoti prikriti. Sodišče je opisalo številne, iz različnih strani vidne brazgotine na nogah. Večina od njih po barvi odstopa od ostale kože. Nobenega dvoma ni, da je oboje (šepavost in brazgotine) za tožnika moteče. Upoštevati je treba, da je tožnik star šele 30 let in ga bodo duševne bolečine zaradi skaženosti spremljale dolgo časa. Odškodnina v višini 3.000,00 EUR je ustrezna satisfakcija za to vrsto škode. Samo zaradi brazgotin je bila 20 letni oškodovanki priznana bistveno višja odškodnina (II Ips 327/2011).

8. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z odškodnino 3.000,00 EUR, določeno zaradi za strahu, ki ga je tožnik utrpel. Ugotovljen je bil hud primarni strah – strah za življenje. Ta strah je trajal, dokler tožnika niso izvlekli izpod pločevine oz. plošč, ki so padle nanj. Izvedenec je ugotovil, da je bil s stališča medicinske stroke njegov strah utemeljen 10 mesecev (to je do obdobja, ko so se zlomi zacelili in je lahko opustil bergle ter začel hoditi s polno obremenitvijo), pa tudi dva meseca v času naknadne operacije na travmatološki kliniki. Glede na to, da je imel hudo poškodovani obe nogi in je zdravljenje, kljub temu, da je potekalo brez zapletov, trajalo več kot 4 leta, je bil tožnik v negotovosti glede izida zdravljenja še dlje. Odškodnine za to vrsto škode se v več primerih res prisojajo v nižjih zneskih, vendar priznana odškodnina od odškodnin, prisojenih za hud strah, ne odstopa (II Ips 327/2011, II Ips 62/2011, II Ips 329/2009, II Ips 694/2008). Razen tega je treba upoštevati, da odškodnina v skupnem znesku 54.000,00 EUR ne odstopa od odškodnin, priznanih za primerljivo škodo. Ni pomembna samo odškodnina, prisojena za posamezno vrsto nepremoženjske škode, temveč je treba presojati tudi primernost odškodnine v celoti. Zaradi pretrpelega strahu prisojena odškodnina skupaj z odškodnino za druge vrste škode pomeni pravično zadoščenje, saj ustreza okoliščinam konkretnega primera – načelo individualizacije in je ustrezno uvrščena v sistem dosojenih odškodnin za primerljivo škodo. V primerih, ko gre za hudo škodo, kar tožnikova nedvomno je, in ko se odškodnina odmerja zaradi poškodbe dveh okončin oz. prizadetosti dveh kosti s trajnimi posledicami, dolgotrajnim zdravljenjem, strahom in skaženostjo, odškodnine praviloma presegajo 54 povprečnih plač (II Ips 694/2008). V zadevah, ki jih izpostavlja pritožba, ni bila obravnavana primerljiva škoda.

9. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je na račun obravnavane škode tožena stranka tožniku dne 24.8.2010 že plačala 16.000,00 EUR. Tožnik je potrdil, da je ta znesek 25.8.2010 prejel. Odškodninska terjatev je torej zaradi plačila delno prenehala. Zaradi ugotovitve neplačanega dela terjatve je treba delno plačilo prevrednotiti (valorizirati) na dan izdaje sodbe, saj je le na ta način plačilo primerljivo s škodo, ki se ugotavlja po cenah na dan izdaje sodbe. Valorizacija, ki jo je pritožbi priložila tožena stranka, upošteva indeks cen na drobno in indeks cen življenjskih potrebščin, kar kupno moč plačanega zneska ustrezno objektivizira (listina B 15). Revalorizirana vrednost dne 25.8.2010 plačanega zneska na dan izdaje sodbe (26.9.2013) znaša 17.024,00 EUR. Od odškodnine, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo v višini 33.682,17 EUR, je zato treba odšteti plačani del v višini 17.024,00 EUR. Zaradi neupoštevanja med strankama nespornega dejstva je sodba spremenjena tako, da je zaradi delnega plačila prisojena odškodnina znižana za 17.024,0 0EUR in znaša 16.658,17 EUR (354. čl. ZPP).

10. Pritožnica pravilno opozarja tudi na nepravilno uporabo materialnega prava, ker so tožniku zakonske zamudne obresti prisojene že od 24.4.2009 dalje. Zamudne obresti pred zapadlostjo terjatve ne morejo teči. Odškodninska terjatev zapade takrat, ko oškodovancu škoda nastane (165. čl. Obligacijskega zakonika). Tožnik je vse do izdelave izvedenskega mnenja s področja medicinske stroke navajal, da škoda še ni ugotovljiva, ker zdravljenje še ni zaključeno. Izvedenec je ugotovil, da je škoda tožniku nastajala še v teku tega pravdnega postopka, da pa je bilo zdravljenje zaključeno 14.9.2011. Tega dne je bilo torej tožnikovo zdravstveno stanje stabilizirano in škoda ugotovljiva. Tožena stranka, na katero je bil že pred tem naslovljen odškodninski zahtevek in vložena tožba zaradi plačila odškodnine, je zato v zamudi od 15.9.2011 dalje. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je sodba tudi glede obrestovanja prisojene odškodnine spremenjena (358. čl. ZPP).

11. Kadar pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča spremeni, odloči o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP). Tožeča stranka, ki je ob zaključku postopka, upoštevajoč delno plačilo, uveljavljala 66.072,96 EUR odškodnine, pred tem pa 39.072,96 EUR, 36.448,64 EUR in na začetku postopka 33.448.64 EUR odškodnine, je uspela uveljaviti 16.658,17 EUR odškodnine. Pritožbeno sodišče njen uspeh ocenjuje za 40 % uspeh. Iz stroškovnika na list. št. 187 spisa je razvidno, da je tožeči stranki nastalo 2.261,51 EUR pravdnih stroškov, upravičena pa je do povrnitve 40 % te vrednosti, to je 904,80 EUR. Tožena stranka je imela 20 EUR materialnih stroškov, glede na uspeh pa je upravičena do povrnitve 12,00 EUR stroškov. Po pobotu je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 892,80 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje.

12. V pritožbenem postopku je merilo za odločitev o stroških pritožnikov uspeh. Tožena stranka je nasprotovala obsodilnemu delu do višine 25.206,17 EUR, uspela pa prisojeni znesek znižati za 17.024,0 0EUR, kar je 67 % uspeh. Tožena stranka je plačala 807,00 EUR sodne takse za pritožbo in imela 5,00 EUR materialnih stroškov. Glede na uspeh v pritožbenem postopku ji je tožeča stranka dolžna povrniti 544,04 EUR stroškov pritožbenega postopka.