Jedro

Predlagatelju status družbenika zaradi začetka stečajnega postopka nad nasprotnim udeležencem ni prenehal, zato je kljub tej okoliščini ohranil procesno in materialnopravno legitimacijo za uveljavljanje svoje članske pravice do informacij in vpogleda.

Res je ena izmed posledic začetka stečajnega postopka tudi v tem, da nadzor družbenikov nad družbo v smislu kontrole njenega poslovanja preneha, saj je stečajni postopek namenjen prenehanju družbe in poplačilu upnikov; za nadzor nad tem procesom pa družbeniki nimajo nobenih pooblastil. Stališču o pomanjkanju pravnega interesa predlagatelja bi torej bilo mogoče pritrditi, če obstajajo okoliščine za sum, da se za zahtevo predlagatelja po vpogledu v zadeve družbe skriva namera po preiskovanju in kontroli dela stečajnega upravitelja. Vendar sodišče prve stopnje okoliščin, ki bi utemeljevale takšen zaključek, ni ugotovilo, iz predlagateljevih trditev pa tudi ne izhajajo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da naj mu nasprotni udeleženec omogoči vpogled v dokumentacijo skladno s 512. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 338. člena ZZP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Predmet predloga je zahteva predlagatelja (družbenika) za dovolitev vpogleda v poslovne knjige nasprotnega udeleženca skladno s 512. členom ZGD-1. Skupščina nasprotnega udeleženca je predlagateljev predlog delno zavrnila, ker da bi predlagatelj podatke lahko posredoval konkurenci, kar bi nasprotnemu udeležencu povzročilo občutno škodo. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da se je nad nasprotnim udeležencem dne 23.12.2013 začel stečajni postopek, zaradi katerega predlagatelj nima pravnega interesa za posredovanje informacij in dovolitev vpogleda po 512. členu ZGD-1, in, ker z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila zastopniku, prokuristu in drugim pooblaščencem za zastopanje stečajnega dolžnika, ta pooblastila pa pridobi stečajni upravitelj.

5. Pritožbeno sodišče opozarja, da se v nepravdnem postopku, (v katerem je sodišče odločalo o predlagateljevem predlogu), skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki jih ureja Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). To pomeni, da je bil predmetni nepravdni postopek skladno s 205. členom ZPP prekinjen po samem zakonu (ex lege) z dnem objave oklica o začetku stečajnega postopka(1) nad nasprotnim udeležencem, tj. dne 23.12.2013. Med prekinitvijo sodišče ne more opravljati procesnih dejanj (207. člen ZPP), lahko pa pozove stečajnega upravitelja, da prevzame postopek (208. člen ZPP). Stečajni upravitelj nasprotnega udeleženca ni bil pozvan k prevzemu postopka, sodišče pa je o predlogu odločilo v času prekinitve postopka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 11. točke 339. člena ZPP, na katero sodišče skladno s 350. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, saj nasprotnega udeleženca ni zastopal zakoniti zastopnik - stečajni upravitelj. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče nadaljuje postopek po tem, ko ga bo stečajni upravitelj nasprotnega udeleženca prevzel. 6. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita skopo in neprepričljivo obrazložitev zaključka o pomanjkanju pravnega interesa predlagatelja. Njegov pravni interes ni prenehal zgolj zato, ker je zakonitega zastopnika nasprotnega udeleženca zamenjal stečajni upravitelj. Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki jo lahko družbenik uveljavlja od dneva, ko je pridobil status družbenika do prenehanja njegovega statusa.(2) Predlagatelju status družbenika zaradi začetka stečajnega postopka nad nasprotnim udeležencem ni prenehal, zato je kljub tej okoliščini ohranil procesno in materialnopravno legitimacijo za uveljavljanje svoje članske pravice do informacij in vpogleda.

7. V zvezi z obstojem pravnega interesa za uveljavitev te pravice v stečajnem postopku pa je treba upoštevati, da gre za člansko pravico,(3) ki družbeniku zagotavlja kontrolo nad družbo, pri čemer pa zasleduje tako interes družbe kot svoj individualni družbeniški interes. Res je ena izmed posledic začetka stečajnega postopka tudi v tem, da nadzor družbenikov nad družbo v smislu kontrole njenega poslovanja preneha, saj je stečajni postopek namenjen prenehanju družbe in poplačilu upnikov; za nadzor nad tem procesom pa družbeniki nimajo nobenih pooblastil. Stališču prvostopnega sodišča o pomanjkanju pravnega interesa predlagatelja bi torej bilo mogoče pritrditi, če obstajajo okoliščine za sum, da se za zahtevo predlagatelja po vpogledu v zadeve družbe skriva namera po preiskovanju in kontroli dela stečajnega upravitelja. Vendar sodišče prve stopnje okoliščin, ki bi utemeljevale takšen zaključek, ni ugotovilo, iz predlagateljevih trditev pa tudi ne izhajajo.

8. Vsekakor lahko družbenik z uveljavljanjem pravice do informacij zasleduje tudi svoje individualne družbeniške interese; pravico ima, kot navaja v pritožbi, seznaniti se z razlogi, ki so družbo pripeljali do stečaja, z morebitnimi škodljivimi ravnanji drugih (aktivnih) družbenikov, z morebitnimi kršitvami družbene pogodbe, v posledici katerih bi lahko uveljavljal morebitno odškodninsko odgovornost ostalih družbenikov ipd. Te pravice mu zaradi začetka stečajnega postopka nad nasprotnim udeležencem ni mogoče odreči (še zlasti, ker mu jo sodišče ni priznalo niti v obdobju pred stečajem), pač pa je treba upoštevati, da je prav zaradi začetka stečajnega postopka predmetni predlog njegova edina in zadnja možnost za uresničitev te pravice, v kolikor z njim zasleduje svoje individualne družbeniške interese.

9. V nadaljevanju postopka naj sodišče, če bo potrebno, upošteva navedene razloge pri presoji obstoja predlagateljevega pravnega interesa. To bo potrebno le v primeru, če bo nasprotni udeleženec vpogledu nasprotoval, pri čemer razlogi skupščine nasprotnega udeleženca, ki je zavrnila predlog predlagatelja, v situaciji, ko se nad nasprotnim udeležencem vodi stečajni postopek, ne vzdržijo več.

Op. št. (1): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 296. Op. št. (2): I. Šime, M. Kocbek, S. Prelič, Korporacijsko pravo: Pravni položaj gospodarskih subjektov, GV Založba, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, 2009, str. 924 – 925. Op. št. (3): mag. P. Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, 2007, str. 32.