Jedro

Procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi sploh bila mogoča obnova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 200/97-8 z dne 16.7.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti sklepu tožene stranke z dne 9.1.1997. Z navedenim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom tožene stranke z dne 16.11.1992, s katerim je bil postopek za pridobitev slovenskega državljanstva za tožnika ustavljen. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila z navedbo, da postopka, ki je končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, ne glede na razlog, zaradi katerega je bil prejšnji postopek ustavljen.

Sodišče se s presojo tožene stranke strinja. V razlogih sodbe med drugim navaja, da je po določilu 249. člena ZUP/86, postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), mogoče obnoviti, če obstoji kateri izmed v 249. členu ZUP/86 taksativno naštetih razlogov za obnovo. To pa pomeni, da prejšnjega postopka, končanega s sklepom, kot v obravnavanem primeru, ni mogoče obnoviti. S sklepom, izdanim v prejšnjem postopku, tožena stranka ni meritorno odločila o tožnikovi pravici, to je, ali izpolnjuje pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva, ali ne. Gre namreč za procesni sklep o ustavitvi postopka za sprejem tožnika v državljanstvo Republike Slovenije, ki je bil izdan (v zvezi z določbami 131. in 2. odstavka 132. člena ZUP) ter na podlagi 38. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92).

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. Navaja, da sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj pred odločitvijo o tožbi ni pribavilo upravnih spisov oziroma odločb RS, Mesta L., Mestnega sekretariata za notranje zadeve v L. (odločba, izdana 2.12.1992), RS, Upravne enote Ljubljana, Sektorja za upravne notranje zadeve z dne 6.5.1997 in RS, Upravne enote L., Sektor za upravne notranje zadeve z dne 30.6.1997. S sklepom, izdanim v prejšnjem postopku, je tožena stranka ustavila postopek za pridobitev slovenskega državljanstva. To pa pomeni, da je o tožnikovi pravici meritorno odločila. Zato je navedeni sklep vendarle šteti za dokončni upravni akt, zoper katerega je možna obnova postopka. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za obnovo postopka za pridobitev slovenskega državljanstva, ki je bil končan s sklepom o ustavitvi postopka, izdanega na podlagi določb 131. in 2. odstavka 132. člena ZUP in 38. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Obnova postopka je kot izredno pravno sredstvo z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z dokončno upravno odločbo. Z izrazom odločba je po določbi 1. odstavka 202. člena ZUP mišljen akt upravnega organa, s katerim ta meritorno odloči o pravici ali obveznosti stranke. Sodišče prve stopnje ima zato prav, da procesni sklep, s katerim je bilo v obravnavanem primeru odločeno o ustavitvi prejšnjega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi sploh bila mogoča obnova postopka.

Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je možno uveljavljati le z rednim pravnim sredstvom, zato sodišče zavrača ugovor v zvezi s tem.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo in navedlo pravilne razloge za njeno zavrnitev. Obrazložitev, v kateri zavrača tožbeni ugovor, da naj bi bilo v obravnavanem primeru že s sklepom meritorno odločeno o tožnikovi pravici, pa je presodilo v skladu z določbami ZUP, na katere se sklicuje.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.