Jedro

Služnostna pravica prepovedi gradnje in postavitve zidu (negativna služnost) in (zatrjevana služnostna) pravica svetlobe in razgleda ne le, da ne predstavljata uporabe nepremičnine drugega, temveč tudi posest take pravice niti ni možna niti z zakonom fingirana in določena. Zato tisti, ki je moten v služnostni pravici prepovedi gradnje in postavitve zidu oziroma svetlobe in razgleda ne uživa posestnega varstva (3. odst. 70. čl. ZTLR).

Izrek

Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 27.11.1996 se kot neutemeljena zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27.11.1996 zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je bila motena v posesti služnostne pravice prepovedi gradnje in postavitve zidu oz. svetlobe in razgleda na prednjih oknih njene stanovanjske hiše s tem, da je tožena stranka brez dovoljenja tožeče sezidala prizidek, s katerim je poslabšala razgled z oken tožene stranke in omejila dostop svetlobe do oken. Hkrati je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja in odstranitev prizidka ter prepovedi takih in podobnih ravnanj v bodoče. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da po oceni sodišča prve stopnje tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi toženi stranki prepovedala postavitev in gradnjo zidu in da bi se ta tej prepovedi podredila, okoliščina, da je imela tožeča stranka pred prenovo prizidka boljši razgled pa še ne pomeni, da je bila v posesti služnostne pravice razgleda (oziroma prepovedi gradnje in postavitve zidu ter sončne svetlobe) motena.

Zoper sklep o motenju posesti se pritožuje tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni. V pritožbi meni, da je posest stvarne služnosti v smislu 3. odst. 70. čl. ZTLR tožeča stranka dokazala ter bi zato sodišče prve stopnje moralo tožbenemu zahtevku ugoditi. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo vse elemente motenja posesti, bi tožbenemu zahtevku moralo ugoditi.

Pritožba ni utemeljena.

Posest je dejanska oblast nad stvarjo (1. odst. 70. čl. ZTLR). Edina posest pravice, ki jo ZTLR (fiktivno) priznava in omogoča njeno varstvo je posest stvarne služnosti, ki jo ima po 3. odst. 70. čl. ZTLR, kdor dejansko uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti. Predpostavka obstoja posesti stvarne služnosti je torej uporaba nepremičnine drugega. Služnostna pravica prepovedi gradnje in postavitve zidu (negativna služnost) in (zatrjevana služnostna pravica) do svetlobe in razgleda ne le, da ne predstavljata uporabe nepremičnine drugega, temveč tudi posest take pravice niti ni možna, niti z zakonom fingirana in določena. Zato tisti, ki je moten v služnostni pravici prepovedi gradnje in postavitve zidu oziroma svetlobe in razgleda nima posestnega varstva.

Sodišče prve stopnje je zato povsem utemeljeno tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti služnostne pravice prepovedi gradnje in postavitve zidu oziroma svetlobe in razgleda zavrnilo, ne glede na razloge pobijanega sklepa in razloge tožeče stranke v pritožbi.

Izpodbijana odločitev je tako povsem pravilna, pri čemer sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zaradi česar je na podlagi 2. tč. 380. čl.ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.