Jedro

Če je prišlo do nastanka terjatve zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka z dnem začetka stečajnega postopka, to pomeni, da ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do terjatve po začetku stečajnega postopka. Zato tudi ni mogoče za njo uporabiti pravila, da se izplača po pravilih o izplačilu stroškov.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške, ki so bili odmerjeni v znesku 100.450,00 SIT, v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odpravnino v znesku 1,765.278,00 SIT (v izreku sodbe je pri prisojenem znesku očitna pisna napaka, znesek pa z besedo ni opredeljen) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.9.1999 do plačila.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da izpodbijana sodba ni pravilna. Sodišče je neizplačano odpravnino delavcu štelo kot strošek stečajnega postopka, namesto da bi jo štelo kot priviligirano terjatev. Razlika zato nastopi pri uporabi materialnega prava, saj bi moralo zato pri sojenju upoštevati določbe drugega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.), ne pa določbe 158. člena ZPPSL. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, spremeni izpodbijano sodbo in zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru na revizijo je tožeča stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje, zato na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem pazi po uradni dolžnosti samo na pravilno uporabo materialnega prava.

Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

Za odločitev v sporu sta pomembna dejstvo, da gre za spor, ki se je pričel še zaradi uporabe določil starih predpisov o delovnih razmerjih, to je pred uveljavitvijo zakona o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1.1.2003 (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002), in odgovor na vprašanje, ali so terjatve iz odpravnin delavcev terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka ali so terjatve, ki so nastale prej. Terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, se iz stečajne mase izplačajo po pravilih o izplačilu stroškov in se ne prijavljajo v postopku. Druge terjatve, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, so lahko v primeru, če zakon določa neenakopravno obravnavo upnikov, terjatve, ki jih zakon določi kot priviligirane, ki sicer niso stroški, se pa izplačajo kot stroški stečajnega postopka. Te terjatve pa se v postopku prijavljajo in delijo usodo ostalih terjatev, izplačajo pa se iz razdelitvene mase prednostno in predvsem v celoti in ne v sorazmerno zmanjšanem znesku (določbe prvega in drugega odstavka 160. člena ZPPSL). Zato je treba za pravilno odločitev v sporu zavzeti stališče glede vprašanja, ali so odpravnine delavcem stroški stečaja ali priviligirane terjatve.

ZPPSL v 106. členu določa, da z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo delovna razmerja dolžnikovih delavcev. Iz določbe izhaja, da gre za prenehanje delovnega razmerja po sili zakona in da je naknadno izdani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugotovitven sklep. Zakon pove, da je pravzaprav istočasno dogajanje v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in začetkom stečaja. Istočasno s prenehanjem delovnega razmerja je prišlo tudi do nastanka terjatve delavca, to je do pravice do izplačila odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja in sicer na podlagi določbe 19. člena zakona o jamstvenem skladu RS (ZJSRS - Uradni list RS, št. 25/97 - novela 53/99).

Če je prišlo do nastanka terjatve zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka z dnem začetka stečajnega postopka, to pomeni, da ni mogoče ugotoviti, da je prišlo do terjatve po začetku stečajnega postopka. Zato tudi ni mogoče za njo uporabiti pravila, da se izplača po pravilih o izplačilu stroškov. Odpravnine delavcev so terjatev, ki jo je treba v stečaju prijaviti na način določen v ZPPSL. O prijavljeni terjatvi se stečajni upravitelj izreče (določba 142. člena ZPPSL) in če jo prereka, stečajni senat napoti upnika na pravdo za ugotovitev prerekane terjatve (določba 144. člena ZPPSL). Vložitev tožbe je vezana na prekluzivni rok, kar pomeni, da se v primeru, če postopek ni bil začet v predpisanem roku 15 dni, terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase. Ker gre za priviligirano terjatev, ki je sestavni del stečajne oziroma razdelitvene mase, direktna tožba, brez prijave v stečajno maso, ni mogoča in brez predhodnega priznanja terjatve s strani stečajnega upravitelja ali ustrezne ugotovitve sodišča tudi ni možno poplačilo take terjatve kot stroškov stečajnega postopka. Zato revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je terjatev iz naslova odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja po starih delovnopravnih predpisih obravnavalo kot strošek stečajnega postopka.

Zaradi povedanega je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo.

Tožena stranka niti v pritožbi niti v reviziji stroškov ni zaznamovala, zato ji je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in ob upoštevanju odvetniške tarife priznalo in odmerilo samo prijavljene stroške postopka na prvi stopnji. Priznalo ji je stroške za sestavo odgovora na predlog za začasno odredbo, za sestavo odgovora na tožbo in za udeležbo na obravnavi (skupaj 900 točk), kar znese ob upoštevanju vrednosti točke v času izdaje sodbe na prvi stopnji 90.000,00 SIT in stroške za plačano sodno takso v znesku 10.450,00 SIT, in zato odmerilo stroške v skupnem znesku 100.450,00 SIT.