Jedro

Iz dokazil v upravnih spisih nesporno izhaja, da je tožeča stranka v obdobju od 01.02.2005 do 31.07.2005 prejela pokojnino v skupnem bruto znesku 969.413,10 SIT, kar pomeni, da je znašal njen mesečni lastni dohodek 161.568,85 SIT kar pa še vedno presega višino minimalne plače, ki je bila v trenutku vložitve tožeče stranke 122.600,00 SIT.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je s izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijanja odločbe izhaja, da je tožena stranka na podlagi zbranih listinskih dokazov in izjave tožeče stranke ugotovila, da jo je v skladu s 23. členom zakona o brezplačni pravni pomoči, šteti za samsko osebo. V nadaljevanju je tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 12. člena istega zakona ugotavljala finančni položaj prosilca (tožeče stranke), saj se po 2. odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca zaradi stroškov postopka ogroženo, če njegov povprečni mesečni dohodek ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka tožeče stranke, kot podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upoštevala njene povprečne mesečne dohodke in prejemke, ugotovljene za obdobje šestih koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je od 01.02.2005 do 31.07.2005. Tako je ugotovila, da je tožeča stranka v navedenem obdobju prejela pokojnino v skupnem bruto znesku 969.413,10 SIT in pa katastrski dohodek v višini 162.521,00 SIT. Tako je bilo ugotovljeno, da znaša povprečni mesečni dohodek tožeče stranke 231.994,60 SIT bruto, kar presega višino minimalne plače, določene z zakonom, ki je v trenutku vložitve prošnje znašala 122.600,00 SIT. Ob koncu tožena stranka še navaja, da ni upoštevala stroškov, ki jih ima tožeča stranka z varovanim stanovanjem, ker za to ni imela zakonske podlage.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je vse nepremično premoženje odsvojila s pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja v notarskem zapisu in z dodatkom k tej pogodbi. Z obema pogodbama je tožena stranka v postopku odločanja razpolagala. Ker drugih premičnin, razen izročenih nima je ugotovitev sodišča o višini katastrskega dohodka napačna. Po izročitvi vsega premoženja si je izgovorila le dosmrtni užitek v izročeni stanovanjski hiši, kar pa se ji krati, tako da dejansko ni lastnica nobenih nepremičnin. Tožena stranka je napačno ocenila tudi njene prejemke, ker jo je sin, ki bi ji moral nuditi dosmrtni užitek stanovanja in oskrbe, izselil iz hiše, zato je bila prisiljena najeti varovano stanovanje v A., ki pa jo mesečno stane zgolj v obliki položnic preko 70.000,00 SIT. Tako ji ostane le majhen znesek pokojnine, ki ne omogoča zadostiti običajnih potreb za celodnevno prehrano in obleko. Zaradi vsega navedenega nima sredstev s katerimi bi lahko plačala odvetnika in stroške postopka za pravdo v kateri bi od sina uveljavljala realizacijo ali razveljavitev pogodbe. Zaradi vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožeča stranka prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložila tudi potrdilo Davčne uprave RS, izpostava A., iz katerega je razvidno, da znaša njen katastrski dohodek 162.521,00 SIT. Kljub temu pa je res, da navedenega podatka pri izračunu lastnega dohodka tožeče stranke ne bi smela upoštevati, saj iz dopisa zemljiške knjige Okrajnega sodišča v B. izhaja, da tožeča stranka ni več evidentirana kot zemljiškoknjižna lastnica. Kljub tej ugotovitvi pa njena odločitev ne bi bila drugačna, saj je tožeča stranka v obdobju od 01.02.2005 do 31.07.2005 prejela pokojnino v skupnem bruto znesku 969.413,10 SIT, kar pomeni, da je znašal njen lastni dohodek 161.568,85 SIT mesečno, kar pa presega višino minimalne plače, ki je v trenutku vložitve prošnje znašala 122.600,00 SIT.

Državni pravobranilec RS, je kot zastopnik javnega interesa, v skladu s 3. odstavkom 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/9, 65/97 in 70/00 - ZUS), prijavil udeležbo v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 96/04 - uradno prečiščeno besedilo - ZBPP) v prvem odstavku 12. člena določa, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. V 13. členu istega zakona pa je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. V dohodek prosilca oziroma njegove družine se štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine ter vsi dohodki in prejemki čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma in v tujini, razen dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč, ter dodatki za tujo nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, pomoč za opremo novorojenčka, strošek za prevoz na delo in prehrano med delom, štipendije in drugi prejemki, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje in izobraževanje, dohodek iz občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo izven kriterijev redne zaposlitve, sredstva namenjena odpravi posledic elementarne nesreče, nagrada za otroka v rejništvu, ki jo prejema prosilčeva družina in odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Od tako ugotovljenega lastnega dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova.

Glede na navedene določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči in listin, ki so v upravnih spisih sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke zakonita in pravilna. Res je sicer, da je glede na navedbe tožeče stranke v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 10.08.2005 ter zbranih listin v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka napačno štela med dohodke tožeče stranke tudi katastrski dohodek v višini 162.521,00 SIT, ki je bil preračunan v bruto znesku, v skladu z metodologijo, ki je za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti predpisana na podlagi Zakona, ki ureja socialno varstvo. Vendar pa iz dokazil v upravnih spisih nesporno izhaja, da je tožeča stranka v obdobju od 01.02.2005 do 31.07.2005 prejela pokojnino v skupnem bruto znesku 969.413,10 SIT, kar pomeni, da je znašal njen mesečni lastni dohodek 161.568,85 SIT kar pa še vedno presega višino minimalne plače, ki je bila v trenutku vložitve tožeče stranke 122.600,00 SIT.

Glede navedb tožeče stranke, da plačuje preko 70.000,00 SIT mesečno za najem varovanega stanovanja v A., pa je že tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da glede na citirane določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči, navedenih stroškov ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju lastnega dohodka tožeče stranke (14. člen ZBPP).

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo.