Jedro

V primeru, ko nasprotnemu udeležencu socialno varstveni zavod zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, je takšna namestitev nesprejemljiva z vidika posega v njegove ustavne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek posebnega socialno varstvenega zavoda Dom ... za dobo enega leta, šteto od sprejema dalje.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija socialno varstveni zavod Dom ... Pritožba izpostavlja bivanjske razmere in prostorsko stisko v socialnovarstvenem zavodu, kamor bo nameščen nasprotni udeleženec. Trdi, da je z namestitvijo nasprotnega udeleženca v polno zaseden zavod poseženo v ustavne pravice tako nasprotnega udeleženca kot tudi ostalih osmih varovancev, ki so že nameščeni v varovanem oddelku Dom ... Izpostavlja, da bo v primeru izvršitve izpodbijanega sklepa nasprotni udeleženec nameščen v dnevni prostor z jedilnico, kjer ni najosnovnejših pogojev za bivanje, da bodo tako nasprotni udeleženec kot ostali varovanci soočeni s težavami pri uporabi skupnih prostorov in stranišč, pri izvajanju osebne higiene, pa tudi pri izvajanju programov ter terapevtski obravnavi. Poudarja, da se v primeru večje stopnje omejitve bivalnega prostora poveča tudi pojav agresivnega vedenja enega uporabnika napram drugemu, zato obstoji tudi nevarnost povečanja agresivnega vedenja pri varovancih, ki so osebe s težavami v duševnem razvoju in pri katerih že itak prihaja do pogostejših fizičnih in verbalnih agresij. Meni še, da v trenutnih razmerah, ob razglašeni epidemiji zaradi COVID-19, namestitev nasprotnega udeleženca v dnevni prostor z jedilnico predstavlja tudi življenjsko nevarnost za vse, tako za nasprotnega udeleženca kot že nameščene varovance, saj bo nasprotni udeleženec zaradi namestitve v dnevni prostor z jedilnico prihajal v stik z vsemi uporabniki. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa, katerih pritožba niti ne izpodbija, je razvidno, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji iz 74. in 75. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Pri tem gre le v pojasnitev pritožniku dodati, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je štelo, da gre za sprejem brez privolitve po 75. členu ZDZdr, saj nasprotni udeleženec ustrezne privolitve v smislu drugega odstavka 74. člen ZDZdr ni sposoben podati.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer ugotovilo, da je Dom ... 100 % zaseden, vendar je glede na to, da so zmogljivosti ostalih socialno varstvenih zavodov presežene daleč čez 100 % presodilo, da bo ta zavod nasprotnemu udeležencu zagotovil še najboljše bivanjske razmere.

6. Tako ustavno kot vrhovno sodišče sta že v več odločitvah poudarila, da je potrebno prostorsko stisko socialno varstvenih zavodov reševati ne le na zakonit, temveč tudi na ustavno skladen način1. Poudarjen je bil pomen spoštovanja človekovih pravic, ki so resno ogrožene in kršene, če se osebe, ki potrebujejo institucionalno varstvo, namešča v prezasedene zavode, presojan pa je bil tudi vidik posega v človekove pravice ostalih varovancev, ki so že nameščeni v polno zaseden ali prezaseden zavod.

7. Sodišče prve stopnje navkljub ugotovitvi, da je varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ... polno zaseden, ni presojalo, kakšne bodo konkretne posledice namestitve nasprotnega udeleženca v konkretni (polno zasedeni) socialno varstveni zavod. V primeru, ko nasprotnemu udeležencu socialno varstveni zavod zaradi prezasedenosti namreč ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, je takšna namestitev nesprejemljiva z vidika posega v njegove ustavne pravice. Ker lahko namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev pomeni hud poseg v njegovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (21. ter 34. člen Ustave), pa tudi v pravico do osebne svobode (19. člen Ustave)2, sodišče prve stopnje pa tega vidika namestitve v konkretno izbran socialno varstveni zavod ni presojalo, je zmotno uporabilo materialno pravo.

8. Pritožbi je bilo tako potrebno ugoditi, saj je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ugotovljene pomanjkljivosti pa pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti. Z ugotavljanjem dejstev, do katerih se prvo sodišče sploh ni opredelilo, bi namreč stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja. Izpodbijani sklep je bilo zato potrebno razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena, 366. člen in 355. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in prvim odstavkom 1. člena ZNP-1).

9. Kakšni posebni napotki za nov postopek niso potrebni, saj že dovolj jasno izhajajo iz gornje obrazložitve. Izpostaviti velja le, da bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku pri odločitvi o izpolnjenosti pogojev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod presoditi, ali lahko določen socialno varstveni zavod, katerega kapacitete so sicer polno zasedene, ob namestitvi nadaljnjega varovanca še nudi ustrezno strokovno pomoč, varnost ter ustrezne bivalne pogoje. To okoliščino bo seveda lahko ugotavljalo le na podlagi mnenja socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem. V kolikor bo ugotovilo, da zaradi (pre)zasedenosti namestitev v noben socialno varstveni zavod ni mogoča zaradi posega v ustavno zavarovane dobrine, zakonski pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda pa bodo (še vedno) izpolnjeni, bo moralo poseči po alternativnih možnostih3. PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 3 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, sicer sodišče pritožbo zavrže. 1 Ustavno sodišče v zadevi U-I-477/18-19 (Up-93/18-37) z dne 23. 5. 2019, Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019, II Ips 71/2019 z dne 27. 6. 2019 ter II Ips 11/2020 z dne 2. 3. 2020. 2 Z namestitvijo osebe z duševno motnjo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda se uresničuje tako varstveni vidik, tj. da se prepreči ogroženost življenja in zdravja drugih ali obravnavane osebe, kot t.i. terapevtski cilj, ki je povezan z oskrbo, varstvom in zdravljenjem sprejete osebe, ki naj poteka v terapevtskem okolju, ki je primerno in spodbudno naravnano in ki osebam s težavami v duševnem zdravju nudi izvajanje njim prilagojenih terapij. Varstveni in terapevtski cilj pri navedenem ukrepu tvorita neločljivo celoto ter le oba skupaj lahko utemeljita dopustnost posega v osebno svobodo pridržane osebe z duševno motnjo. 3 Za natančnejše razloge glede alternativnih možnosti namestitve oseb z duševno motnjo glej obrazložitev sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 71/2019, §14 ter sklepa II Ips 51/2019, §§ 25 – 32.