Jedro

ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis.

Strokovni sodelavec, ki ni izdal plačilnega naloga za plačilo sodne takse, ni imel pristojnosti za odločanje o ugovoru dolžnika zoper ta plačilni nalog in o določitvi nove taksne obveznosti.

Začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom nima nobenega vpliva na izvršbo s prodajo nepremičnin, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi v lasti drugega dolžnika.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 26. 1. 2017 se ugodi in se ta sklep v razmerju do prvega in tretjega dolžnika razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Pritožba zoper sklep z dne 30. 3. 2017 se zavrne in se ta sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 1. 2017 (v nadaljevanju: prvi sklep) ugodilo ugovoru dolžnika po uradni dolžnosti ter plačilni nalog z dne 11. 1. 2017 spremenilo tako, da je novo takso v priloženem plačilnem nalogu določilo v znesku 30,00 EUR.

2. S sklepom z dne 30. 3. 2017 (v nadaljevanju: drugi sklep) pa je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 10. 3. 2017. 3. Prvi in tretji dolžnik sta zoper oba sklepa vložila pravočasno pritožbo.

4. V pritožbi zoper prvi sklep (na red. 96) pritožnika opozarjata, da uradna dolžnost ni dolžnost sodišča in citirata določbo drugega odstavka 34a. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1. Ker mora sodišče na podlagi zakona izvršilni postopek ustaviti po uradni dolžnosti, se šteje, da je tudi nova taksa napačno odmerjena. V nadaljevanju pritožbe navajata enake razloge kot v ugovoru z dne 18. 1. 2017, s katerim sta izpodbijala plačilni nalog z dne 11. 7. 2017. Sodišču predlagata, naj njunemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi in razveljavi sklep o izvršbi ter ustavi izvršbo s cenitvijo in prodajo nepremičnin.

5. V pritožbi zoper drugi sklep (na red. št. 113) se pritožnika sklicujeta na določbi drugega odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, in četrtega odstavka 58. člena ZIZ. Poudarjata, da je nezakonit sklep o dopolnitvi obrazloženega ugovora. Na podlagi zakona ne more biti izdan sklep o zavrnitvi pravočasnega in obrazloženega ugovora. V nadaljevanju pritožbe navajata enake razloge kot v ugovoru z dne 17. 3. 2017, s katerim sta izpodbijala plačilni nalog z dne 10. 3. 2017. Sodišču predlagata, naj njunemu ugovoru (pravilno: pritožbi) zoper sklep o izročitvi nepremičnin ugodi in razveljavi sklep o izvršbi ter ustavi izvršbo s cenitvijo in prodajo nepremičnin.

6. Pritožba zoper prvi sklep je utemeljena, pritožba zoper drugi sklep pa ni utemeljena.

7. Višje sodišče je oba izpodbijana sklepa preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Glede pritožbe zoper prvi sklep

8. Ob preizkusu prvega sklepa po uradni dolžnosti je višje sodišče ugotovilo, da je ta sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ga sodišče prve stopnje ni izdalo v pravilni sestavi.

9. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 34a. člena ZST-1 namreč lahko o ugovoru taksnega zavezanca zoper plačilni nalog odloči le oseba, ki je izdala sporni plačilni nalog, ali sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Ob tem gre dodati, da ZIZ in ZPP ne vsebujeta nobenih določb v zvezi s sestavo sodišča pri odločanju o pravnih sredstvih zoper plačilni nalog, zato ZST-1 glede te tematike predstavlja lex specialis (glej tudi VSL sklep III Ip 3576/2015 z dne 26. 10. 2015 in VSL sklep I Ip 1503/2016 z dne 22. 6. 2016).

10. V konkretnem primeru to pomeni, da bi o ugovoru dolžnika zoper plačilni nalog z dne 11. 1. 2017 in o določitvi nove taksne obveznosti lahko odločila le pravosodna sodelavka AA, ki je izdala ta plačilni nalog, ali kateri od sodnikov Okrajnega sodišča v Radovljici, medtem ko strokovni sodelavec BB, ki je podpisan kot izdajatelj prvega sklepa, te pristojnosti ni imel. 11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi prvega in tretjega dolžnika zoper prvi sklep ugodilo že iz tega razloga in ta sklep v razmerju do njiju razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne da bi se opredeljevalo do utemeljenosti uveljavljenih pritožbenih razlogov.

12. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ustrezno upošteva relevantna določila ZST-1 o pravilni sestavi sodišča pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog.

Glede pritožbe zoper drugi sklep

13. Enako kot sodišče prve stopnje tudi višje sodišče ugotavlja, da pritožnika v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 10. 3. 2017 nista navedla razlogov v zvezi z neustrezno odmero sodne takse, temveč sta se sklicevala na povsem enake razloge kot v pritožbi zoper sklep o izročitvi z dne 1. 3. 2017, ti razlogi (ki jih ponavljata tudi v obravnavani pritožbi) pa za presojo utemeljenosti njunega ugovora zoper plačilni nalog niso pravno pomembni.

14. Ker izpodbijana odločitev nima nobene zveze s presojo (ne)pravočasnosti in (ne)obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi, za presojo pravilnosti in zakonitosti te odločitve tudi niso pravno pomembne pritožbene navedbe v zvezi z nezakonitim odločanjem o ugovoru in sklicevanje na določbi drugega odstavka 53. člena in četrtega odstavka 58. člena ZIZ.

15. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper drugi sklep zavrnilo kot neutemeljeno in ta sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V skladu z določbo sedmega odstavka 34a. člena ZST-1 višje sodišče pritožnika opozarja, da jima bo rok 8 dni za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 10. 3. 2017 začel teči naslednji dan po vročitvi predmetnega sklepa. Taksna obveznost pritožnikov se namreč nanaša na njuno pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin s parc. št. 189/2 in 189/3, obe k.o. XY, ki sta bili pred prodajo na javni dražbi last drugega dolžnika, zato začetek stečajnega postopka nad prvim dolžnikom dne 26. 5. 2017 na izvršbo s prodajo navedenih nepremičnin nima nobenega vpliva (primerjaj 3. točko tretjega odstavka in peti odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).