29. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. junija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 168/2001 z dne 24. 1. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 823/99 z dne 5. 3. 2001 se sprejme v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo v gospodarskem sporu izdani plačilni nalog in tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper tako odločitev se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da naj bi Okrožno sodišče v nasprotju s svojo dosedanjo prakso odločilo, da ni dokazala opravljenega obsega dela in višine terjatve, ter naj bi prezrlo, da sporni računi niso bili reklamirani s strani tožene stranke. Meni da je tako kršeno načelo pravičnosti, pri tem pa se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 2/98. Njene pravice naj bi bile kršene tudi zaradi nerazumne dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višjemu sodišču očita, da je napačno uporabilo določila 337. in 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi, da je v pritožbenem postopku sodelovala sodnica Višjega sodišča, za katero je podan izločitveni razlog, ker je v tem postopku že sodelovala na prvi stopnji sojenja. Meni še, da je zaradi sprememb določb ZPP izgubila pravico predlagati nova dejstva in dokaze in pravico do revizije. S temi navedbami pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena, pravico do sodnega varstva iz 23. člena in pravica do svobode dela iz 49. člena Ustave.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je odločil, da se Ustavna pritožba sprejme v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožničine človekove pravice in temeljne svoboščine. Zlasti bo presodilo ali je bila pritožnici kršena pravica do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

4.Pritožnica z navedbo o nerazumni dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje po vsebini očita kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Z zaključkom pravdnega postopka je ta (domnevna) kršitev prenehala. Posledic te (domnevne) kršitve ni mogoče odpraviti v postopku te ustavne pritožbe, pač pa bi povrnitev morebitne škode, ki bi lahko nastala zaradi te kršitve, pritožnica lahko uveljavljala v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pred izčrpanjem teh pravnih sredstev ustavna pritožba ni dopustna in jo je treba v tem delu zavreči.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZustS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Ker senat ustavne pritožbe v delu glede kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS v tem delu predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba v tem delu ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger

Up-270/02

27. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. na seji dne 27. oktobra 2005

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru I Cpg 168/2001 z dne 24. 1. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo št. Pg 823/99 z dne 5. 3. 2001 razveljavilo v gospodarskem sporu izdani plačilni nalog in tožbeni zahtevek zavrnilo. Zoper to odločitev se je pritožnica pritožila, Višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je Okrožno sodišče v nasprotju s svojo dosedanjo prakso odločilo, da ni dokazala opravljenega obsega dela in višine terjatve, ter da je prezrlo, da tožena stranka ni reklamirala spornih računov. Meni, da je tako kršeno načelo pravičnosti, pri tem pa se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 2/98. Njene pravice naj bi bile kršene tudi zaradi nerazumne dolgotrajnosti postopka pred sodiščem prve stopnje. Višjemu sodišču očita, da je napačno uporabilo določbi 337. in 286. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje tudi, da je v pritožbenem postopku sodelovala sodnica Višjega sodišča, za katero je podan izločitveni razlog, ker je v tem postopku že sodelovala na prvi stopnji sojenja. Meni še, da je zaradi sprememb določb ZPP izgubila pravico predlagati nova dejstva in dokaze in pravico do revizije. S temi navedbami pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena, pravice do sodnega varstva iz 23. člena in pravice do svobode dela iz 49. člena Ustave.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-270/02 z dne 29. 6. 2004 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrgel. Ustavna pritožba je bila v skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) poslana Višjemu sodišču v Kopru, ki je na ustavno pritožbo odgovorilo.

4.Ustavno sodišče mora na podlagi 22. člena Ustave ustavno pritožbo vročiti nasprotni udeleženki iz pravde. Ustavno sodišče jo je naprej poskusilo vročiti po diplomatski poti prek Ministrstva za pravosodje, vendar vročitev ni uspela. Nato je bila na podlagi prvega odstavka 14. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 o vročanju sodnih in zunaj sodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list EU, št. L 160/2000) poskušena vročitev s prevodom v italijanski jezik neposredno po pošti. Poskus vročitve ni uspel, ker je nasprotna udeleženka na naslovu, ki izhaja iz pravdnega spisa št. Pg 823/99, neznana oziroma je naslov nepopoln.

5.Zato je Ustavno sodišče pozvalo pritožnico, naj sporoči pravilen in popoln naslov nasprotne udeleženke ali pa naj predlaga, da Ustavno sodišče na podlagi 6. člena ZUstS v zvezi s prvim odstavkom in 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP nasprotni udeleženki postavi začasnega zastopnika, ter jo opozorilo na posledice, če tega v danem roku ne bo storila.

6.Pritožnica je z vlogo z dne 17. 10. 2005 Ustavnemu sodišču sporočila, da ji ni znan drug naslov nasprotne udeleženke in da v spor ni več pripravljena vlagati sredstev.

7.Pritožnica tako ni ravnala v skladu s pozivom, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi četrte alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj