Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ dne 28. 7. 2009 prejel potrdilo Upravne enote P., Oddelka za upravno notranje zadeve, iz katerega izhaja, da tožnik pri izpitnem centru za voznike motornih vozil ni opravljal izpita za motorne voznike motornih vozil B kategorije in mu ni bilo izdano potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu. To potrdilo predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Oprava vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo je namreč po določbi 1. odstavka 147. člena ZVCP-1 pogoj za izdajo vozniškega dovoljenja.

Ker prvostopenjski upravni organ razloga za obnovo postopka ni oprl na razlog iz 2. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega kaznivega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pač pa na citirani razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja in posledično ugotovitve, da je potrdilo z dne 6.12.2005 ponarejeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku po uradni dolžnosti odpravljeno vozniško dovoljenje s serijsko številko ... za vožnjo motornih vozil B, G in H kategorije, ki ga je izdala Upravna enota S. dne 12. 12. 2007 in kar se po dokončnosti te odločbe evidentira v evidenci izdanih vozniških dovoljenj (1. točka izreka), bila zavrnjena izdaja vozniškega dovoljenja v obnovljenem postopku (2. točka izreka), obnova postopka izdaje vozniškega dovoljenja je bila dovoljena brez izdaje posebnega sklepa (3. točka izreka), predlogu tožnika za prekinitev postopka ni bilo ugodeno (4. točka izreka) ter je bilo ugotovljeno, da z izdajo te odločbe stroški postopka niso nastali (5. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožniku z odločbo Sodnika za prekrške S. opr. št. P-1690/2003 z dne 6. 2. 2004, ki je postala pravnomočna dne 17. 11. 2004, prenehalo veljati vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B, G in H kategorije. Dne 12. 12. 2007 je bilo tožniku izdano novo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil navedenih kategorij s serijsko številko ... Ob pregledu dokumentov v zadevi izdaje vozniškega dovoljenja je bilo opaženo, da je bilo vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B kategorije tožniku izdano na podlagi potrdila o opravljeni izpitni vožnji, ki je po izgledu izstopalo od potrdil, ki jih izdajajo izpitni centri. Prvostopenjski upravni organ je zato z dopisom z dne 8. 7. 2009 pri izdajatelju potrdila preveril, ali je tožnik dne 6. 12. 2005 opravil vozniški izpit za vožnjo motornih vozil B kategorije. Iz dopisa Upravne enote P. z dne 24. 7. 2009 je razvidno, da tožnik pri izpitnem Centru za voznike motornih vozil Upravne enote P. ni opravil izpita za voznika motornih vozil B kategorije in mu zato tega dne tudi ni bilo izdano potrdilo o opravljenem izpitu. Glede na navedeno je prvostopenjski organ na podlagi 3. odstavka 268. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) po uradni dolžnosti dovolil obnovo postopka izdaje vozniškega dovoljenja tožniku, ki je potekal pri prvostopnem organu ter je že dokončen in pravnomočen. Skladno z 9. členom ZUP, ki določa, da mora biti stranki dana možnost, da se izjavi o vseh ugotovitvah v postopku, je upravni organ tožnika dvakrat povabil na zaslišanje. Prvič se je zaslišanja udeležil, po predstavitvi dejstev, ugotovljenih v postopku pa na vprašanja organa brez prisotnosti odvetnika ni želel odgovarjati. Drugič se na vabilo ni odzval in svoje odsotnosti ni opravičil. Ker se je obnova predmetnega postopka začela po 1. točki 260. člena ZUP, je upravni organ mnenja, da v tem postopku ni naletel na nobeno predhodno vprašanje, ki ga sam ne bi mogel ali smel rešiti, zato postopka ni prekinil, kot je predlagal tožnik. Dovolitev obnove postopka brez posebnega sklepa je skladna z določbo 3. odstavka 268. člena ZUP, s katero je določeno, da kadar je glede na okoliščine primera očitno, da je potrebna obnova postopka in obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove ali za javni interes, lahko pristojni organ opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba opraviti, ne da bi izdajal poseben sklep o obnovi postopka. Izdaja posebnega sklepa o obnovi postopka bi omogočila tožniku nadaljnjo vožnjo motornih vozil v javnem prometu, čeprav za takšno vožnjo nima veljavnega vozniškega dovoljenja, s čimer bi bila ogrožena varnost drugih udeležencev v cestnem prometu, zato to predstavlja nevarnost za širši javni interes.

Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnil in povzel razloge, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbijana odločba ni imela razlogov o tem, ali je obnova postopka pričeta v okviru subjektivnega roka ali ne, zato je ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka dne 7. 7. 2009 opazila, da potrdilo o opravljeni izpitni vožnji B kategorije odstopa od potrdil, ki jih izdajajo izpitni centri. Ni pa mogoče ugotoviti, kdaj je obnovitveni postopek pričela. Tožnik izpostavlja, da je toženka tista, ki je tožniku izdala vozniško dovoljenje, ki je sedaj sporno. Ob izdaji le tega bi morala videti in ugotoviti, ali je tožnik v dokaz izpolnjevanja pogojev za izdajo vozniškega dovoljenja uporabil verodostojno potrdilo. Zaradi napake oziroma malomarnosti upravnega organa je sedaj tožnik postavljen v neljub položaj, ko je dve leti vozniško dovoljenje imel, sedaj pa ga nima več. Bistveno je, da upravna odločba temelji na dokazu, ki ni pristen, zaradi česar gre za nezakonito postopanje organa. Stranke zato ni dopustno sankcionirati. Potrdilo je javna listina, za le-te pa velja domneva resničnosti podatkov, ki so v tej listini navedeni. Ta domneva velja do tedaj, dokler ni izpodbita. V obravnavanem primeru bo ta domneva izpodbita šele po zaključku kazenskega postopka, v katerem bo ugotovljeno, ali je sporno potrdilo pristno. Teh dokazov pa toženka še ni pridobila, zato je odločitev preuranjena. Toženka bi morala postopek prekiniti, ker gre za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o obnovi postopka. Predlaga, da se izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek ter se ji naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov za to pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. točke 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba dokončna v upravnem postopku) obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.

Po določbi 1. odstavka 261. člena ZUP obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu in sicer v primeru iz 1. točke 260. člena - od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Po določbi 2. odstavka 263. člena ZUP je na rok iz prejšnjega odstavka vezan tudi organ, če začne obnova po uradni dolžnosti, rok iz 1. točke 260. člena ZUP pa začne teči od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ izve za nova dejstva oziroma nove dokaze.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ dne 28. 7. 2009 prejel potrdilo Upravne enote P., Oddelka za upravno notranje zadeve št. 218-140/2009-85 z dne 24. 7. 2009, iz katerega izhaja, da tožnik pri izpitnem centru za voznike motornih vozil (Upravne enote Postojna) ni opravljal izpita za motorne voznike motornih vozil B kategorije in mu ni bilo izdano potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu. To potrdilo tudi po presoji sodišča vsekakor predstavlja novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki bi mogel sam zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Oprava vozniškega izpita pred pristojno izpitno komisijo je namreč po določbi 1. odstavka 147. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08-UPB5) pogoj za izdajo vozniškega dovoljenja. Tožnik tekom obnovljenega upravnega postopka niti ni zatrjeval, še manj pa dokazoval, da je vozniški izpit pred pristojno komisijo dne 6. 12. 2005 dejansko opravil, pač pa je ugovarjal le postopku in uporabi materialnega prava.

Ker prvostopenjski upravni organ razloga za obnovo postopka ni oprl na razlog iz 2. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, po kateri se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega kaznivega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pač pa na citirani razlog iz 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP, mu upravnega postopka ni bilo treba prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja obstoja kaznivega dejanja in posledično ugotovitve, da je potrdilo z dne 6.12.2005 ponarejeno, kar tožnik smiselno navaja v tožbi.

Ker v zadevi ni sporno, saj tej ugotovitvi tožnik ne ugovarja, da je prvostopenjski upravni organ potrdilo Upravne enote P. z dne 24. 7. 2009, na podlagi katerega je začel postopek obnove, prejel dne 28. 7. 2009, še istega dne pa je tudi začel postopek obnove po 3. odstavku 268. člena ZUP, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, ni utemeljen tožbeni ugovor, da dejstva, da je toženka začela obnovo v zakonsko predpisanem roku, ni mogoče preveriti. Bistveno namreč je, kdaj je prvostopenjski upravni organ izvedel za novo dejstvo oziroma našel ali pridobil možnost uporabiti nov dokaz, to pa je v obravnavanem primeru bilo 28. 7. 2009, ko je prejel dopis Upravne enote Postojna z dne 24. 7. 2009 in ne takrat, ko je pregledoval dokumentacijo, kot napačno meni tožnik.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker predlagani dokazi in njihova izvedba glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev v stvari (določba 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10).

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.