Ločitvena pravica upnice do zapustnice je bila vpisana v zemljiško knjigo. S smrtjo zapustnice se je prenesla lastninska pravica na nepremičnini.
V zemljiško knjigo ostane vpisan po smrti še nekaj časa zapustnik. S smrtjo zapustnice je tako postal nepravilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo glede lastninske pravice na nepremičnini zapustnice. Vendar pa to ni razlog za to, da bi moral biti upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Dedič po zapustnici je namreč znan: to je stečajni dolžnik. Tako je jasno, da upnikova ločitvena pravica v razmerju do dediča lahko obstaja, četudi dedič še ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se na pravdo glede neobstoja ločitvene pravice upnika Banka A. pod zaporedno številko 1 (številka prijave 3) končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 30. julija (p. d. 50) napoti stečajnega upravitelja.
1.Stečajni upravitelj je predložil prvostopenjskemu sodišču končni seznam preizkušenih terjatev 30. 7. 2026 (p. d. 50). Prvostopenjsko sodišče je 31. 7. 2026 izdalo izpodbijani sklep. Z njim je odločilo, da se o terjatvah, ločitvenih pravicah in o napotitvah na pravdo odloči tako, kot je navedeno v tem končnem seznamu preizkušenih terjatev.
2.Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je stečajni upravitelj terjatev upnice priznal v celoti. Prerekal pa je njeno ločitveno pravico. V opombi je pripisano, da se na "pravdo za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice napoti upnik Banka A.".
3.Zoper sklep je vložila pritožbo upnica Banka A. V pritožbi je navedla, da je pri nepremičnini z ID znakom 0000 5/2 vknjižena hipoteka v upničino korist. Z njo je zavarovana njena terjatev do stečajnega dolžnika, temelječa na kreditni pogodbi. Kot lastnik te nepremičnine je vpisana B. B. in ne stečajni dolžnik. B. B. je bila zunajzakonska partnerka stečajnega dolžnika. Umrla je 2025. Edini dedič po zapustnici je stečajni dolžnik. Z zapustničino smrtjo je njeno premoženje prešlo na dediča (132. člen Zakona o dedovanju). Ker je stečajni dolžnik lastnik nepremičnine, bi moral tožbo na ugotovitev obstoja ali neobstoja ločitvene pravice vložiti stečajni upravitelj.
4.Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo navedel, da se je zanašal na podatke zemljiške knjige. Premoženje preide s smrtjo, vendar mora biti za prehod na dediče izpolnjen še pogoj, da se potencialni dedič ne sme odpovedati dediščini. O tem pogoju v tej zadevi še ni bilo odločeno. Stečajni lastnik ni lastnik nepremičnine, zato ta ne more biti prodana v tem stečajnem postopku.
5.Pritožba je utemeljena. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je izpodbijani sklep nepravilen v delu, ki se nanaša na ločitveno pravico upnice Banka A. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep spremenilo na temelju 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku. Ta zakon se smiselno uporablja na temelju 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
6.Tožbo za ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstaja, mora vložiti stečajni upravitelj.
7.Tožbo za ugotovitev, da v zemljiško knjigo vpisana ločitvena pravica ne obstaja, mora namreč vložiti tisti, ki jo je prerekal (2. točka 2. odstavka in 1. odstavek 308. člena ZFPPIPP).
8.Ločitvena pravica upnice je bila vpisana v zemljiško knjigo.
9.Če ima določena oseba dedno pravico, zadošča za prehod lastninske pravice dejstvo, da je zapustnik umrl (132. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju: ZD). S smrtjo zapustnice se je tako prenesla lastninska pravica na nepremičnini k. o. ... parcela 5/2.
10.V zemljiško knjigo ostane vpisan po smrti še nekaj časa zapustnik. S smrtjo zapustnice je tako postal nepravilen vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo glede lastninske pravice na nepremičnini k. o. ..., parcela 5/2 (ID označba: 0000 5/2). Vendar pa to ni razlog za to, da bi moral biti upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja ločitvene pravice. Dedič po zapustnici je namreč znan: to je stečajni dolžnik. Tako je jasno, da upnikova ločitvena pravica v razmerju do dediča lahko obstaja, četudi dedič še ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik.
Kakšne bodo posledice morebitne odpovedi dediščini, pa v tem sklepu ni treba odločiti. Stečajni dolžnik se namreč dediščini zaenkrat ni odpovedal.