Up-159/00

6. 2. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopajo B. B., C. C., Č. Č. in D. D., odvetniki v Z. na seji senata dne 6. februarja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 687/95 z dne 13. 1. 2000 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik navaja, da mu je davčni organ davek od dejavnosti za leto 1993 odmeril od osnove, ki jo je ugotovil sam in ki je zaradi tega višja od v napovedi navedene. S pritožbo oziroma tožbo, katere bistvo je bilo zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja in s tem posledično zmotne uporabe materialnega prava, ni uspel, tudi zato ne, ker naj bi ne imel možnosti dokazovati dejanskega stanja. Meni, da predstavlja izpodbijana sodba kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj je Vrhovno sodišče odločilo šele po petih letih od vložitve tožbe. Ker se kljub uveljavitvi posameznih novosti z Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), kot so npr. obravnava na prvi stopnji, dvostopenjsko odločanje, te na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS niso uporabile pri reševanju njegove zadeve, zatrjuje še kršitev enakega varstva pravic (22. člen Ustave) oziroma kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

2.Očitka, da naj bi na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS v upravnem sporu ne imel enakega varstva pravic oziroma pravice do pravnega sredstva pritožnik ne more uveljavljati z ustavno pritožbo. Vprašanje zagotavljanja enakega varstva pravic oziroma pravice do pravnega sredstva s posamezno zakonsko določbo je namreč vprašanje ustavnosti te določbe. To pa je predmet postopka za oceno ustavnosti, ki bi ga pritožnik pri Ustavnem sodišču lahko začel z vložitvijo pobude, v kateri bi zatrjeval neskladje prvega odstavka 94. člena ZUS z 22. in 25. členom Ustave. Vendar Ustavno sodišče pri tem pripominja, da je o ustavnosti prvega odstavka 94. člena ZUS že odločalo ter z odločbo št. U-I-146/98 z dne 24. 6. 1998 (Uradni list RS, št. 51/98 in OdlUS VII, 140) odločilo, da ni v neskladju z Ustavo.

3.Samo kršitev 22. člena Ustave bi sicer lahko pomenile že pritožnikove navedbe, da naj bi ne imel možnosti dokazovati dejanskega stanja. Vendar pa je tudi to njegovo zatrjevanje neutemeljeno. Tako iz sodbe Vrhovnega sodišča kot iz drugostopenjske odločbe davčnega organa je razvidna njuna opredelitev do dejanskega stanja, glede katerega, kot izhaja iz obeh aktov, pritožnik ni navedel nobenih novih dejstev oziroma dokazov, s katerimi bi lahko izpodbijal pravilnost ugotovitev prvostopenjskega davčnega organa.

4.Ker je očitno, da pritožniku nobena od zatrjevanih ustavnih pravic iz 22. in 25. člena ni bila kršena, Ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

5.Pritožnikovega očitka o kršitvi pravice do sodnega varstva, ker je bila sodba izdana po pet let trajajočem postopku, na podlagi te ustavne pritožbe ni mogoče presojati. Pritožnik s tem sicer zatrjuje kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člena Ustave). Z izdajo sodbe je dejanje, ki naj bi pomenilo kršenje te pravice, prenehalo. Zato lahko pritožnik morebitne zahtevke iz tega naslova uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (tako Ustavno sodišče v odločbi št. Up-73/97 z dne 7. 12. 2000, točka 5 obrazložitve, Uradni list RS, št. 1/2001). Iz tega razloga je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:Milojka Modrijan