Jedro

Po prvem odstavku 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da sedaj glasi: "Na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah opr. št. In 2003/00028 z dne 16.5.2003 pri parc. št ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vpisanih v vl. št. ... k.o. Z. last D. R., rojenega 5.2.1972, stanujočega T. c. .., Z. zaradi izterjave glavnice v višini 2.369.383,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska:

311.301,70 SIT od 16.8.2002 dalje do plačila,

312.151,20 SIT od 17.9.2002 dalje do plačila,

313.251,70 SIT od 23.10.2002 dalje do plačila,

344.375,50 SIT od 19.11.2002 dalje do plačila,

30.211,80 SIT od 12.12.2002 dalje do plačila,

18.610,60 SIT od 12.12.2002 dalje do plačila,

345.333,50 SIT od 12.12.2002 dalje do plačila,

346.762,30 SIT od 21.1.2003 dalje do plačila,

347.384,90 SIT od 18.2.2003 dalje do plačila, skupaj z izvršilnimi stroški v znesku 51.094,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.5.2003 dalje do plačila se dovoli zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke za ta znesek v korist upnice L. d.d., D. ..., Š. ter izbris zaznambe zavrnitve vpisa." Upnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izbris plombe pod Dn. št. 577/2003. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedlo, da je sodišče v izvršilnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. In 03/00028 dovolilo predlagano izvršbo s sklepom z dne 16.5.2003. Na podlagi dolžnikovega ugovora je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu s katerim je bila dovoljena izvršba in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju v pristojno reševanje. Zemljiškoknjižno sodišče je zgolj na podlagi predloga za izvršbo in še preden je sklep o izvršbi postal pravnomočen, pri nepremičninah vpisanih v vl. št. ... k.o. Z. vpisalo plombo pod dn. št. 577/2003. Ker je torej bil sklep o izvršbi razveljavljen v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, ni nobene pravne podlage za to, da bi bila plomba v navedeni vložni številki sploh vpisana. Sodišče je navedlo, da je ob smiselni uporabi 1. odstavka člena 201 Zakona o zemljiški knjigi ( ZZK-1) dovolilo izbris vpisane plombe.

Zoper navedeni sklep je upnica vložila pritožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba predlaga, da se sklep o izbrisu plombe razveljavi in se o zadevi ponovno odloča po dokončni odločitvi v pravdnem postopku ( opr. št. P 72/2005). Pritožba opozarja, da je višje sodišče o zadevi že enkrat odločalo in navedlo pravno podlago za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča. Ravnanje zemljiškoknjižnega sodišča v izpodbijanem sklepu pa je v nasprotju z napotili instančnega sodišča. Sodišče prve stopnje je obšlo stališče pritožbenega sodišča, saj je bil prejšnji postopek povsem nesmiseln, pritožnikova pravica do pritožbe pa izvotljena. Gre za kršitev temeljnih človekovih pravic in Ustave RS. Odločitev v zadevi je bila preuranjena in pravno zmotna. Upnik opozarja, da sklep o izvršbi ni bil razveljavljen v celoti ( le v točki 2) in da bo o njem odločalo pravdno sodišče, in sicer tako, da ga bo v celoti razveljavilo oziroma ga pustilo v veljavi. Sodišče bi v skladu z določilom člena 201/2 ZZK-1 upnico moralo zaslišati. Upnica opozarja, da se je ZK-postopek začel 18.3.2003 torej pred uveljavitvijo ZZK-1, ki je začel veljati 16.9.2003, zato bi bilo potrebno ta vpis presojati po pravilih, ki so veljala v času vpisa samega in ne po pravilih, ki se uporabljajo za vpis v času odločanja o takšnem domnevno pomotnem vpisu. Upnica je priglasila tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Po 86. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o izvršbi. V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena).

Po vpogledu v zadevo je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno vpisalo plombo ob prejemu obvestila izvršilnega sodišča in sklepa o izvršbi. Vendar pa o izbrisu plombe ni odločalo v skladu z določilom člena 136 ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom: -če v tem postopku izda sklep o dovolitvi vpisa: hkrati z vpisi na podlagi tega sklepa in z vpisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, -če v tem postopku izda sklep iz prvega odstavka 153. člena tega zakona: hkrati z vpisom zaznambe zavrnitve vpisa. Plombo izbriše zemljiškoknjižno sodišče tako, da namesto oznake, da gre za plombo, vpiše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma zaznambo zavrnitve vpisa in datum sklepa o vpisu.

Na podlagi navedenega zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo o vpisu glede katerega je bil ob vpisu plombe začet zemljiškoknjižni postopek. V skladu z določilom člena 134 ZZK-1 je plomba pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Načina kako plombo izbrisat pa sta navedena v že omenjenem členu. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep tako, da je dovolilo vpis zaznambe izvršbe ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga ( 4. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Vknjižba hipoteke je zakonita posledica zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo, zato sodišče prve stopnje kadar dovoli zaznambo sklepa o izvršbi, na podlagi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti v upnikovo korist dovoli še vknjižbo hipoteke na dolžnikovi nepremičnini. V obeh primerih dovolitve vpisa sodišče presoja le izpolnitev pogojev iz 148. člena ZZK-1, ki določa, da se vpis dovoli: 1. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva, 2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis oziroma na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis, 3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, 4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis, in 5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. Navedeni pogoji so bili v konkretnem primeru izpolnjeni.

Pri tem pa sodišče druge stopnje pripominja, da v skladu s členom 90 ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen sklep, ki je podlaga za izbris. Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa ( člen 90/3 ZZK.)V 2. odstavku 120. člena ZZK-1 je določeno, da se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku. Po svoji naravi je zemljiškoknjižni postopek nepravdni postopek, torej ga ureja zakon o nepravdnem postopku, če seveda zakon o zemljiški knjigi določenih vprašanj ne ureja na drugačen način. Sodišče druge stopnje je v skladu s členom 35 Zakona o nepravdnem postopku-ZNP, ki določa, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, odločilo, da pritožbene stroške trpi upnica sama. ZZK-1 določb o povrnitvi stroškov postopka ne vsebuje, zato je bilo potrebno ob uporabi člena 120/2 ZZK-1 uporabiti določilo člena 35 ZNP in pritožbene stroške naložiti v breme upnice.