Jedro

Tožnik ni verjetno izkazal, da bo zemljišča, ki so predmet postopka odobritve pravnega posla pridobil, saj bi to pomenilo, da bi moral uspeti z obnovo postopka odobritve pravnega posla, doseči odpravo odločbe izdane v prvotnem postopku odobritve pravnega posla, nato pa s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo in doseči odobritev slednjega pravnega posla, kar pa ni verjetno glede na neizkazan status kmeta v letu 2004. Odločba izdana na podlagi 24. člena ZKZ je deklarativna odločba, ki učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 330-863/2008-5 (0577) z dne 11. 9. 2008, ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za kmeta. Drugostopni organ je z odločbo, št. 33009-197/2008/2 z dne 1. 7. 2009, pritožbo tožnika zoper citirano odločbo zavrnil. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je tožnik z vlogo z dne 8. 8. 2008 zaprosil za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za kmeta – fizično osebo v smislu določbe 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljnjem besedilu ZKZ-UPB1). Iz pridobljene dokumentacije in vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo ter v uradne podatke zemljiškega katastra je razvidno, da je tožnik izključni lastnik parc. št. 371/2, vl. št. 412, k.o. ..., v skupni površini 695 m2, od tega je pašnika 546 m2, stanovanjske stavbe 112 m2 in gospodarskega poslopja 37 m2, in do 1/6 solastnik vl. št. 291, k.o. ..., v velikosti 4772 m2, od tega je kmetijskih zemljišč 4582 m2, skupaj z A.A. in B.B. Z izjavami solastnikov ter izjavami C.C. in D.D. tožnik dokazuje, da zemljišča v vl. št. 291 obdeluje skupaj z ožjimi družinskimi člani in je s tem ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Glede na navedeno in ob upoštevanju, da je starejši od 30 let, je glede na določbo 3. odstavka 24. člena v zvezi z določbo 111. člena ZKZ-UPB1 šteti, da je tožnik ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. Po določbi 2. odstavka 24. člena ZKZ se za leto 2007 kot gospodarsko leto pred ugotavljanjem pogojev za status kmeta šteje za pomemben tisti dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki po vrednosti dosega najmanj 10.273,61 EUR. Tožnik v izjavi navaja, da od 1990 obdeluje vsa zemljišča, ki jih ima v last in solasti, s tem, da travnate površine vsako leto pokosi 2-3 krat, krmo odda stricu, ki mu v zameno izroči prirejeno goveje in svinjsko meso, svojih živali ne redi, ima pa vrt v izmeri 90 m2, kjer prideluje vrtnine, ima zasajenih 28 raznovrstnih visokodebelnih dreves in manjši vinograd samorodnice s 34 trsi, vendar pri tem ne ustvarja viškov kmetijske proizvodnje. Tožnik svojih zemljišč nima vpisanih v register kmetijskih gospodarstev in posledično tudi ne uveljavlja nobenih subvencij. Ker tožnik iz kmetijske dejavnosti ne pridobiva pomembnega dohodka, je prvostopni organ njegovo zahtevo zavrnil. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da se je postopek začel na podlagi vloge stranke, ki je zatrjevala izpolnjevanje pogojev iz 4. alineje 1. odstavka 24. člena ZKZ, prvostopni organ pa je odločal na podlagi 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZKZ, kar je sicer v nasprotju z zahtevo stranke, vendar je odločitev prvostopnega organa pravilna tudi glede na pogoje po 4. alineji določb. Pogoji v 1. in 4. alineji so namreč v bistvu enaki, pri čemer se po 1. alineji dohodek ugotavlja glede na zemljišča, ki jih stranka že obdeluje, po 4. alineji pa samo glede na zemljišča, za katera stranka izkaže, da jih bo pridobila. ZKZ-UPB1 ne določa podrobneje, kaj je mišljeno z ''za katera izkaže, da jih bo pridobila'', kar pomeni, da je potrebno izpolnjevanje tega pogoja presojati od primera do primera. Drugostopni organ sicer meni, da se status kmeta po 4. alineji lahko (praviloma) uveljavlja le za naprej, pri čemer mora biti pridobitev vsaj verjetno izkazana. Ta pogoj je lahko izkazan tudi takrat, kadar oseba, ki želi pridobiti status kmeta, na podlagi vrednosti kmetijske proizvodnje na zemljiščih, ki jih bo pridobila, sodeluje kot sprejemnik ponudbe in potencialni kupec v postopku prodaje kmetijskega zemljišča in tudi glede na druge sprejemnike ponudbe izkaže verjetnost pridobitve na prodaj danega zemljišča. V tem primeru pa tožnik ni izkazal te zahtevane verjetnosti. Promet s tem kmetijskim zemljiščem je namreč potekal že 2004. Odobritev pravnega posla glede tega prometa je v korist tretjega očitno dokončna, saj sicer obnova postopka, na katero se tožnik sklicuje, ne bi mogla biti dovoljena. Organ tako ocenjuje, da ni s stopnjo verjetnosti izkazano, da bo tožnik v bližnji bodočnosti uspel in pridobil zemljišče, na katerem gradi status kmeta, saj bi moral najprej uspeti z obnovo postopka in razveljavitvijo izdane odločbe, potem bi moral doseči, da bi prodajalec z njim sklenil pogodbo. To pa ni izkazano z potrebno stopnjo verjetnosti, saj se tožnik ni štel za kmeta v letu 2004, temveč bi mu ta status šel šele od pravnomočnosti odločbe o statusu kmeta po 4. alineji 1. odstavka 24. člena ZKZ, ki pa, glede na to, da je konstitutivne narave, učinkuje le za naprej. Dejstvo je namreč, da tožnik v letu pred izdajo odločbe v letu 2007 ni dosegel predpisane višine vrednosti kmetijske proizvodnje na zemljiščih, ki jih je v navedenem letu obdeloval sam oziroma s svojimi družinskimi člani ter bil za to ustrezno usposobljen. Tej ugotovitvi pa tožnik niti ne nasprotuje. Drugostopni organ je zato pritožbo tožnika zavrnil in potrdil prvostopno odločbo.

Tožnik je v tožbi navedel, da je bil postopek ugotavljanja pogojev za priznanje statusa kmeta uveden kot predhodno vprašanje v obnovljenem postopku izdaje odločbe o odobritvi pravnega posla, sklenjenega med E.E. kot prodajalcem ter F.F. in G.G. kot kupcema. Obnovo postopka je organ dovolil, ker mu v upravnem postopku odobritve pravnega posla za prenos lastninske pravice na zemljiščih s parc. št. 369 in 370, k.o. ..., ni bila omogočena udeležba, čeprav mu je status stranke pripadel kot možnemu kupcu. Ključna za odločitev je ugotovitev o tem, ali je izpolnjeval pogoje za priznanje statusa kmeta v letu 2004, zaradi česar je zahteval, da se to vprašanje obravnava kot predhodno vprašanje v posebnem postopku. V obnovljenem postopku odobritve pravnega posla je treba ugotoviti, ali je bila kupoprodajna pogodba med zgoraj navedenima strankama takrat upravičeno odobrena ali ne. Vsa dejstva se morajo nanašati na čas prvotnega postopka. Organ bi moral znotraj postopka odobritve v letu 2004 že preveriti obstoj prednostne pravice po zakonu oziroma zahtevati, da stranke predložijo ustrezna dokazila. V skladu s sodno prakso pa je tudi, da lahko sprejemnik ponudbe uveljavlja predkupno pravico vse do izdaje odločbe prve stopnje. Ta možnost pa je bila tožniku odvzeta. Trdi in dokazuje, da je v 2004 izpolnjeval pogoje za status kmeta in bi moral organ zahtevo kupcev zavrniti. Upravna organa pa sta v svojih odločbah utemeljevala pogoje za priznanje statusa kmeta v letu 2008, kar pa je zgrešeno in absurdno, saj gre za vprašanje statusa kmeta v letu 2004. Z dokumenti v zadevi je izkazano, da z osebnim delom obdeluje kmetijska zemljišča, da izpolnjuje pogoj primerne usposobljenosti za kmetovanje, da je s prijavo na ponudbo za prodajo kmetijskih zemljišč s parc. št. 369 in 370 dokazal interes za nakup teh zemljišč, hkrati pa je tudi izkazal verjetnost pridobitve teh zemljišč, med tem ko kupca statusa kmeta ne moreta izkazovati, ker se s kmetovanjem nista nikoli ukvarjala, nadalje bi na zemljiščih, ki bi jih pridobil, ustvarjal dohodek v višini 2/3 povprečne plače v RS, kar dokazuje priložen investicijski elaborat. Z nakupom teh zemljišč bi lahko razširil in intenziviral svojo kmetijsko dejavnost. Določbo 4. alineje razume v smislu dajanja prednostne pravice do nakupa kmetovalcem, ki želijo svojo dejavnost širiti, pa v trenutku nakupa novega kmetijskega zemljišča še ne dosegajo standardov za priznanje statusa kmeta in s tem nimajo možnosti uveljavljanja prednostne pravice do nakupa, z načrtovanim nakupom pa bo doseženo stanje, ko bodo izpolnjeni pogoji za status kmeta. Kupca na zemljiščih v nobenem pogledu ne izvajata posesti, zemljišča se zaraščajo, čeprav sta na delu teh zemljišč bila tudi njiva in sadovnjak. Priložil je tudi tožbo, ko jo je pri Upravnem sodišču vložil zoper odločbo UE Celje, št. 330-479/2007-19 (0577) z dne 11. 9. 2008, izdano v obnovljenem postopku o odobritvi pravnega posla. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi in mu povrne stroške postopka.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal tožbene navedbe iz razlogov izpodbijane odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za status kmeta. Prvostopni organ je svojo odločitev oprl na določbo 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1 (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo), po kateri je v smislu tega zakona kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Prvostopni organ je ugotovil, da je tožnik lastnik parc. št. 371/2, vl. št. 412, k.o. ..., ter solastnik do 1/6 vl. št. 291, k.o. ..., da je šteti, da je tožnik ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, da pa glede na predložene dokaze ne izkazuje, da iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben dohodek po določbi 2. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1 (po tej določbi se za pomemben dohodek šteje dohodek, ki dosega najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v RS v gospodarskem letu pred ugotavljanjem pogojev, kar za leto 2007 – ob ugotavljanju pogojev za leto 2008 - pomeni, da bi moral tožnik pridobiti vsaj 10.273,61 EUR dohodka iz kmetijske dejavnosti). Drugostopni organ pa je v pritožbenem postopku pritožbo tožnika zoper povzeto prvostopno odločbo zavrnil, saj je ugotovil, da je bila odločitev prvostopnega organa pravilna, vendar iz drugih razlogov, ki pa jih je drugostopni organ navedel sam. Drugostopni organ je namreč ugotovil, da tožnik pogojev za status kmeta ne izpolnjuje (tudi) po 4. alineji 1. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1 - na tej podlagi je tožnik namreč svojo zahtevo uveljavljal -, saj ni izkazal zahtevane verjetnosti za pridobitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo predmet postopka odobritve pravnega posla tretji osebi in ki je bil dokončno zaključen glede na uvedeno obnovo postopka po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami). Po 4. alineji 1. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1 je v smislu tega zakona kmet fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo z kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz tretjega odstavka tega člena. Tudi po presoji sodišča tožnik ni verjetno izkazal, da bo zemljišča (katera so predmet postopka odobritve pravnega posla, ki se je vodil pod št. 330-479/2007) pridobil, saj bi to pomenilo, da bi tožnik moral uspeti z obnovo postopka odobritve pravnega posla, doseči odpravo odločbe, izdane v prvotnem postopku odobritve pravnega posla, nato pa s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodbo in doseči odobritev slednjega pravnega posla, kar pa ni verjetno glede na neizkazan status kmeta v letu 2004. Sodišče se sicer ne strinja s stališčem drugostopnega organa, da je odločba, izdana po 4. alineji 1. odstavka 24. člena ZKZ-UPB1, konstitutivna in učinkuje le za naprej, saj je odločba, ki temelji na slednji določbi, deklarativna odločba (kar enako velja za odločbo, izdano na podlagi 1., 2. in 3. alineje iste določbe), ki pa učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja. Ker pa dejstva verjetne pridobitve zemljišč tožnik ni izkazal (kot zgoraj obrazloženo), napačno razlogovanje drugostopnega organa o pravni naravi tovrstnih odločb na drugačno odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati. Tožnikovi ugovori, da je izpolnjeval pogoje za status kmeta v letu 2004, so tako neutemeljeni in jih je sodišče zavrnilo. Kot pa je razvidno iz pravnomočne sodbe naslovnega sodišča, opr. št. U 574/2008 z dne 13. 1. 2010, pa je sodišče zavrnilo tudi tožbo tožnika zoper odločbo Upravne enote Celje, št. 330-479/2007-19(0577) z dne 11. 9. 2008, s katero je navedeni upravni organ v obnovljenem postopku odločil, da odločba Upravne enote Celje, št. 321-627/2004 z dne 24. 12. 2004 (po kateri je organ odobril pravni posel pri prometu s kmetijskim zemljiščem, sklenjen med prodajalcem E.E. ter kupcema F.F. in G.G.) ostane v veljavi, iz česar sledi, da tožnik v obnovi postopka odobritve pravnega posla ni uspel. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10).

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo glede na določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.