Jedro

Tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP je tožena stranka zavrnila, ker je ocenila, da tožnik ne more vložiti odškodninske tožbe zoper tujega državljana pred slovenskim sodiščem. Pri tem se sklicuje na določbo prvega odstavka 55. člena ZMZPP in sodno prakso slovenskih sodišč v podobnih primerih, po kateri tudi v primeru, ko tožnik nepremoženjsko škodo trpi na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni bilo pristojno, če je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške. S tem je tožena stranka presojala, ali je slovensko sodišče stvarno pristojnost za odločanje o takšni tožbi. ZBPP pa po presoji sodišča toženi stranki ne daje tako širokega pooblastila za podrobno presojo zadeve, tudi ko se presoja nanaša na obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe. Organ mora namreč tudi, če presoja obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh. S tem je organ presegel pooblastilo, ki mu je dano v 24. členu ZBPP.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 288/2024 z dne 10. 4. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženo 2. 4. 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper A. A., hrvaškega državljana z bivališčem na Hrvaškem, za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik želi s tožbo od A. A. zahtevati nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ker je bil ta na podlagi sodbe Občinskega sodišča v Karlovcu št. 2K-404/2022 z dne 24. 11. 2022 spoznan za krivega, da je 24. 6. 2022 okoli 17,25 ure v B., v mestu Blagaj, na državni cesti št. 1, z namenom, da prestraši tožnika, temu najprej rekel "hočeš, da te sada ubijem", nato pa iz avtomobila vzel nož, ki ga je prislonil na tožnikov trebuh, kar je pri njem izzvalo strah in vznemirjenost.

3.Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje na 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in smiselno na 24. člen ZBPP. Ocenjuje, da je prošnja nerazumna, saj se bo slovensko sodišče glede na mednarodni element izreklo za nepristojno in bo tožbo v skladu z določbami Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) zavrglo. Pojasnjuje pravila o pristojnosti za spore o nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Šteje, da kljub temu, da se je tožnik po škodnem dogodku vrnil v Republiko Slovenijo, to ni navezna okoliščina, ki bi mu omogočala, da si izbere pristojnost slovenskega sodišča po 55. členu ZMZPP. Svoje stališče utemeljuje s sodno prakso (sklepi I Cp 205/2021, II Cp 1606/2009, II Cp 4092/2008, II Cp 4271/2007) in zaključuje, da je pričakovanje tožnika, da bo z vloženo odškodninsko tožbo pred slovenskim sodiščem uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da se je škodni dogodek 24. 6. 2022 sicer res zgodil v Republiki Hrvaški, vendar pa se je takoj po dogodku vrnil v Slovenijo, kjer živi in kjer je nastala škodljiva posledica. Dodaja, da le kolikor kolizijska pravila glede nepogodbenih obveznosti niso urejena v mednarodni pogodbi ali Uredbi (ES), št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Julija 2007, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (t.i. Rim II), se uporabljajo pravila nacionalnega prava. ZMZPP v 33. členu določa, da se za nepogodbene obveznosti uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti. Trdi, da je A. A. vedel, da se je tožnik vračal v Slovenijo, kjer je torej nastala škoda. Glede na to, da so posledice škodnega dejanja v tesnejši zvezi z Republiko Slovenijo kot z Republiko Hrvaško, se uporablja pravo Republike Slovenije, s tem pa je po njegovem mnenju podana tudi pristojnost slovenskega sodišča. Navaja še, da ima prebivališče v Republiki Sloveniji, kjer je obiskoval zdravnike, ter da je bil prvič pri osebnem zdravniku v Zdravstvenem domu Brežice 27.6.2022, pri psihologu v Zdravstvenem domu Brežice pa 4.7.2022. V Sloveniji naj bi mu nastala tudi škoda zaradi izgube zaslužka, saj dela pri slovenskem delodajalcu. Sodišču predlaga, naj izvede predlagane dokaze, tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženi stranki v ponovljen postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

K I. točki izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.Izpodbijana odločba se vsebinsko opira na 24. člen ZBPP, čeprav ta člen v odločbi ni izrecno naveden. Po tej določbi mora organ za BPP preizkusiti, ali zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Organ mora med drugim opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Obseg oziroma meje tega preizkusa pa je zakonodajalec opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti (obrazložiti razloge za njegovo uporabo) na podlagi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP1. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso očitni, to je spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Očiten pa je takšen razlog, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa.2 Organ za BPP torej nima zakonske podlage, da onkraj standarda očitne neutemeljenosti naredi podrobno in kompleksno analizo3 procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, ki jo želi tožnik vložiti pred slovenskih sodiščem, saj to sodi v pristojnost sodišča.

8.Prav to pa je tožena stranka po presoji sodišča v obravnavani zadevi storila. Tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP je zavrnila, ker je ocenila, da tožnik ne more vložiti odškodninske tožbe zoper tujega državljana pred slovenskim sodiščem. Pri tem se sklicuje na določbo prvega odstavka 55. člena ZMZPP, da je v sporih o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pristojno sodišče Republike Slovenije tudi tedaj, če je bilo na območju Republike Slovenije storjeno škodno dejanje ali če je na ozemlju Republike Slovenije nastopila škodljiva posledica. Svojo odločitev utemelji na sodni praksi slovenskih sodišč v podobnih primerih, po kateri tudi v primeru, ko tožnik nepremoženjsko škodo trpi na območju Republike Slovenije, slovensko sodišče ni bilo pristojno, če je do škodnega delovanja prišlo na območju Republike Hrvaške (VSL sklep I Cp 205/2021, VSL sklep II Cp 1606/2009, VSL sklep II Cp 4092/2008, VSL sklep in sodba II Cp 4271/2007). S tem je tožena stranka presojala, ali je slovensko sodišče stvarno pristojnost za odločanje o takšni tožbi. ZBPP pa po presoji sodišča toženi stranki ne daje tako širokega pooblastila za podrobno presojo zadeve, tudi ko se presoja nanaša na obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe. Organ mora namreč tudi, če presoja obstoj procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da tožnik že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh. S tem je organ presegel pooblastilo, ki mu je dano v 24. členu ZBPP.

9.Glede na navedeno je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka upoštevati navedena stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

10.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. V tej zadevi je bilo namreč že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pri čemer v tem upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K II. točki izreka

11.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 tožnik upravičen do povračila stroškov sodnega postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnika je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) ter 22 % DDV, ki znaša 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od vročitve sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo. Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

-------------------------------

1Tretji odstavek 24. člena ZBPP določa: "Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale."

2Tako npr. sodbe opr. št. I U 1318/2023, I U 1477/2023.

3Tako smiselno sodba opr. št. I U 845/2019.

Zveza

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (1999) - ZMZPP - člen 55 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.