Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijano odločbo zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), vloženo dne 16. 10. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da želi tožnik vložiti pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, s katerim je bil kaznovan z denarno kaznijo v znesku 400,00 EUR, in zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 61/2013 z dne 2. 10. 2013, s katerim je bil zavržen njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 30. 8. 2013. Toženka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožnik v zadevah, v katerih prosi za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnih izgledov za uspeh v smislu, da je razumno vlagati pravna sredstva, zato je na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njegovo prošnjo zavrnilo kot neutemeljeno. V zvezi s sklepom z dne 19. 9. 2013 ugotavlja, da je tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 27. 6. 2013 navedel izraze, ki so povzeti tudi v sklepu z dne 19. 9. 2013, in ki tudi po njeni oceni predstavljajo žaljive vrednostne ocene o osebah, ki so sodelovale v postopku in nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 38. členu Ustave RS. Prav tako pa je po mnenju toženke primerna tudi višina denarne kazni. Glede sklepa z dne 2. 10. 2013 pa toženka ugotavlja, da je glede na dejstvo, da tožnik kljub pozivu na odpravo pomanjkljivosti prošnje za oprostitev plačila stroškov ni dopolnil, pravilna odločitev sodišča, da je tožnikovo vlogo kot nepopolno zavrglo.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi smiselno navaja razloge, zakaj meni, da bi lahko uspel s pritožbo zoper sklep z dne 19. 9. 2013. Pojasnjuje, kako mu je sodnica z zlorabo v postopku odtujila del zemljišča. Meni, da če bi sodnica delala pošteno in odgovorno, kakor ji nalagata zakon in Ustava, ji ne bi imel česa očitati.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, se pri presojanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči upoštevajo določbe ZBPP, ki v 24. členu kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (vsebinski pogoj).

Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da je stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi. V navedeni zadevi je v smislu določbe 109. člena Zakona o pravdnem postopku, na katerem sklep z dne 19. 9. 2013 temelji, relevantno le, ali je tožnik v vlogi žalil sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Zadeva je zato tudi po presoji sodišča očitno nerazumna.

Glede preostalega dela odločitve, ki se nanaša na zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem N 61/2013 z dne 2. 10. 2013 pa tožba nima razlogov.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.