Jedro

Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči, in napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati. Iz pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino.

Vročitev s fikcijo je veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.

Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrže (I. točka izreka sklepa) in da se potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi VL 24529/2023 z dne 3. 4. 2023 razveljavi (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je 8. 5. 2023 na podlagi ugotovitve, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen 20. 4. 2023, izdalo potrdilo, da je sklep zanj postal pravnomočen in izvršljiv dne 29. 4. 2023 (prvi odstavek 42. člena ZIZ).

7. Dolžnik je 21. 6. 2023 vložil vlogo, naslovljeno kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v njej pa je navedel, da se je 16. 6. 2023 prvič seznanil s predmetnim postopkom, ko je preko svojega pooblaščenca vpogledal v sodni spis na sodišču. Iz spisa izhaja, da naj bi mu bil sklep o izvršbi vročen s fikcijo vročitve na naslovu Cesta 1, A., na tem naslovu pa dolžnik dejansko ne prebiva niti nima prijavljenega stalnega prebivališča. Iz priloženega potrdila o stalnem prebivališču izhaja, da ima dolžnik od 5. 5. 2021 stalno prebivališče prijavljeno na naslovu Ulica 1, B., kjer tudi ves čas prebiva.

8. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje s I. točko izreka sklepa zavrglo, ker nepravilnosti pri vročanju s tem pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati (v tem obsegu sklep ni predmet pritožbene obravnave). Glede na vsebino uveljavljanih trditev pa je nato o dolžnikovi vlogi odločilo še kot o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi po drugem odstavku 42. člena ZIZ.

9. Na tem mestu višje sodišče najprej kot neutemeljene zavrača upnikove pritožbene očitke o prekoračitvi zahtevka oziroma o odločanju mimo zahtevka dolžnika. Res je dolžnik vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je v teoriji in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da ni pomemben le naslov vloge, pač pa predvsem, kaj hoče stranka z vlogo doseči – povedano drugače, napačno oziroma nepopolno poimenovanje vloge stranki ne more škodovati.1 Iz citirane pravne teorije in sodne prakse ob tem ni razvidno, da bi bilo utemeljeno razlikovanje med napačnim poimenovanjem vlog, ki jih laično vloži sama stranka, in napačnim poimenovanjem vlog, vloženih preko pooblaščenca, zato dejstvo, da je napačno poimenovano vlogo vložil pooblaščeni odvetnik, stranki ne more iti v škodo in mora sodišče vlogo tudi v takem primeru presoditi glede na njeno vsebino. Ker v konkretnem primeru dolžnik v vlogi jasno in izrecno opozarja na nepravilnosti pri vročanju sklepa o izvršbi, sodišče s tem, ko je njegove navedbe obravnavalo v okviru predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (pri čemer je osnovna predpostavka za izdajo tega potrdila prav pravilna vročitev), ni odločalo mimo oziroma preko dolžnikovega zahtevka in tako ni storilo pritožbeno očitane kršitve določb postopka iz 2. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Višje sodišče pa še dodaja, da neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodišče lahko razveljavi tudi po uradni dolžnosti, ko se na kakršenkoli način seznani z okoliščinami, ki to utemeljujejo (drugi odstavek 42. člena ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje je zaradi ugotovitve, da sklep o izvršbi dolžniku ni bil pravilno vročen, klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z izpodbijano II. točko izreka sklepa razveljavilo. Višje sodišče odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno.

11. Predpogoj za nastop pravnomočnosti in izvršljivosti sodne odločbe je pravilna vročitev odločbe stranki v skladu z določbami ZPP - šele s pravilno vročitvijo stranka pridobi možnost seznanitve z odločbo, s pravili o vročitvi pa se zagotavlja tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Veljavnost je nadomestni vročitvi s fikcijo po določbah ZPP mogoče priznati le v primeru, ko ne obstaja niti najmanjši dvom o tem, da je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom. Pogoji, pod katerimi je mogoče vzpostaviti fikcijo vročitve, so zelo strogi, saj ima takšna oblika vročitve za stranko lahko neugodne posledice2 in lahko v primeru, da je uporabljena napačno, hudo prekrši pravice dolžnika. Sodna praksa se je zato že večkrat izrekla, da je vročitev s fikcijo veljavno opravljena le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva3, saj v nasprotnem primeru ni realno pričakovanje, da se bo s pisanjem pravočasno seznanila in bo lahko uveljavila svoje pravice v postopku.4

12. Sklep o izvršbi je bil dolžniku vročen s fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dne 20. 4. 2023 na naslovu Cesta 1, A. Dolžnik navaja, da do veljavne vročitve na tem naslovu ni moglo priti, saj tam dejansko ne prebiva niti nima prijavljenega stalnega prebivališča. Sodišče je po opravljenem vpogledu v ustrezne evidence ugotovilo, da dolžnik naslova Cesta 1, A. ni imel prijavljenega že od 5. 5. 2021 dalje, saj ima od takrat prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 1, B., pri čemer je imel od 5. 5. 2021 do 5. 5. 2023 prijavljeno tudi začasno prebivališče na naslovu Ulica 2, C., od 6. 5. 2023 dalje pa ima tako stalno prebivališče kot naslov za vročanje prijavljen na naslovu Ulica 1, B. V času izdaje in vročanja sklepa o izvršbi je torej imel dolžnik po evidencah prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Ulica 1, B ter naslov za vročanje Ulica 2, C., tudi iz predložene kopije osebne izkaznice in potrdila o prijavi bivališča pa izhaja, da ima dolžnik od 5. 5. 2021 prebivališče na naslovu Ulica 1, B. Ob dejstvu, da dolžnik trdi, da na naslovu Cesta 1, A. v času vročanja dejansko ni več bival, in na podlagi ugotovljenih evidenčnih dejstev o bivališču je sodišče prve stopnje tudi po mnenju višjega sodišča pravilno zaključilo, da vročitev sklepa o izvršbi dolžniku na tem naslovu ni bila veljavno opravljena, posledično pa je bila napačno ugotovljena tudi pravnomočnost in izvršljivost tega sklepa.

13. Upnik v pritožbi opisan zaključek sodišča označuje za zmoten in pojasnjuje, da je pri vložitvi predloga za izvršbo navedel naslov dolžnika Cesta 1, A., saj je vse do tega dne na ta naslov dolžniku pošiljal račune in na tak način z njim komuniciral, zato je upravičeno pričakoval, da mu bo sodišče na tem naslovu lahko vročilo sklep o izvršbi. Take navedbe so ostale dokazno popolnoma nepodprte, zato z njimi upnik zaključkov sodišča ni uspel izpodbiti, dodati pa je, da siceršnji način medsebojne komunikacije med strankama za presojo pravilnosti vročitve s fikcijo niti ne more biti pravno odločilen, saj je nadomestna vročitev urejena s kogentnimi zakonskimi določbami, katerim mora biti zadoščeno, da je vročitev mogoče šteti za pravilno.

14. Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel dolžnikovo EMŠO številko, preko katere bi sodišče, upoštevanje predvsem dvom v resničnost navedenega prebivališča, še pred vročanjem moralo preveriti, ali so podatki dolžnika pravilni oziroma ali dejansko prebiva na določenem naslovu ali ne, in si pri tem pomagati s postopki ugotavljanja prebivališča po Zakonu o prijavi prebivališča. Glede na drugi odstavek 44. člena ZIZ namreč sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda na podlagi podatkov, ki jih je posredoval upnik v predlogu za izvršbo, in ob tem ne preverja resničnosti njihove vsebine. Navedeno se nanaša tudi na podatek o dolžnikovem bivališču, kar pomeni, da sodišče sklep dolžniku vroča na naslov, ki ga je navedel upnik, ne da bi pred tem preverjalo, ali gre za dolžnikov dejanski naslov ali ne, postopanje po 143. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za kar se zavzema upnik, pa v poštev pride šele po morebitnem neuspešnem poskusu vročitve na naslov, ki je bil naveden v predlogu za izvršbo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj pri vročanju še ni bilo ugotovljeno, da dolžnik dejansko ne biva na naslovu vročanja, temveč se je to ugotovilo šele kasneje, ko je dolžnik po seznanitvi s postopkom sodišču sporočil svoj dejanski naslov. Prav tako v trenutku vročanja ni bilo nikakršnega razloga za dvom v resničnost v predlogu za izvršbo navedenega podatka o naslovu dolžnikovega bivališča in se je šele kasneje izkazalo, da dolžnik tam takrat dejansko ni več prebival. 15. Nadalje upnik še navaja, da je pri izdaji sklepa izostala vsaka najmanjša vsebinska obrazložitev, iz katere bi izhajalo, na podlagi česar je sodišče odločilo, da so izpolnjeni pogoji za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, zato se sklepa ne da preizkusiti. Ni namreč jasno, ali se je sodišče s tovrstnimi okoliščinami sploh ukvarjalo ali pa jih je v celoti spregledalo, kar vzbuja dvom v pravilnost odločitve. Ker je sodišče zanemarilo preizkus bistvenih okoliščin, ki bi jih bilo ob tovrstnem odločanju treba presojati, se upnik ne more odzvati z drugo argumentacijo, kot da je sklep zaradi površinske in v celoti pomanjkljive dokazne ocene obremenjen s tako hudimi pomanjkljivostmi, da ga ni mogoče preizkusiti. V njem namreč niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za tovrstno odločitev oziroma so ti razlogi nejasni.

16. Tudi tem navedbam ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in izrecno pojasnilo razloge, zakaj vročitev sklepa o izvršbi dolžniku na naslov Cesta 1, A. ni bila pravilno opravljena, ter tudi obrazložilo, da sklep posledično ni mogel postati pravnomočen in je zato nepravilno dano tudi potrdilo o njegovi pravnomočnosti in izvršljivosti. Taka obrazložitev vsebuje vsa relevantna dejstva in okoliščine, na katerih temelji odločitev, razlogi pa so jasni in medsebojno skladni, zato je v celoti omogočen preizkus izpodbijane odločitve. Pripomniti pa je še, da pritožba konkretizirano niti ne navede, razlogi o katerih dejstvih naj bi izostali oziroma kateri razlogi v izpodbijanem sklepu naj bi bili nejasni in zakaj.

17. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter šesti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Falsa nominatio non nocet; prim. Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 117; enako tudi Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, 6. izdaja, Narodne novine, Zagreb, 1986, stran 160. Prim. VSL Sklep IV Cp 887/2023 z dne 18. 5. 2023, VSL Sodba II Cp 1609/2022 z dne 26. 10. 2022, VSL Sklep II Cpg 72/2021 z dne 19. 3. 2021, VDSS Sklep Pdp 190/2016 z dne 14. 4. 2016, VSL Sklep II Cp 3085/2015 z dne 17. 1. 2016, VSM Sklep I Ip 325/2015 z dne 23. 5. 2015, VSL Sklep I Ip 4327/2014 z dne 25. 11. 2014, VSL Sklep I Ip 3977/2014 z dne 12. 11. 2014... 2 Prim. VSL sklep I Ip 177/2010 z dne 1. 4. 2010. 3 Prim. npr. VSRS sklep II Ips 793/2008 z dne 24. 3. 2011, VSRS sklep II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016, VSL sklep IV Cp 4725/2010 z dne 4. 1. 2011, VSL sklep IV Cp 1974/2013 z dne 14. 8. 2013, VSL sklep I Cp 486/2017 z dne 11. 5. 2017, VSM sklep I Cp 598/2017 z dne 29. 8. 2017, VSRS Sklep II Ips 88/2019 z dne 23. 1. 2020, in drugi. 4 Prim. Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009.