Jedro

Tožnik v upravnem sporu je (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju toženka) je z odločbo, št. 3313-14/2018/36 z dne 21. 12. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), ukinilo državni namakalni sistem, ki ima v Katastru melioracijskih sistemov in naprav šifro 40081 - Namakalni sistem v Sečoveljski dolini (v nadaljevanju namakalni sistem), na zemljiščih z v izreku navedenimi parc. št. v k.o. ... in k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je predlog za ukinitev namakalnega sistema (in pripojitev k obstoječemu osuševalnemu sistemu Melioracija doline Drnice) podal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) in da je toženka izpodbijano odločbo izdala na podlagi določb 94. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ).

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je na podlagi pogodbe, sklenjene s Skladom, dolgoročni zakupnik zemljišč v k.o. ..., ki jih v tožbi našteva in ki so (tudi) zajeta v izreku izpodbijane odločbe. Ukinitev namakalnega sistema z izpodbijano odločbo zanj pomeni neposredno izgubo materialne pravice, saj mu je bila z odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja priznana pravica do sredstev v znesku do 488.160,67 EUR, pri čemer mora tožnik za pridobitev teh sredstev (med drugim) zagotoviti namakanje (za vinograde), vključno z nakupom in postavitvijo namakalne opreme. Tožnik pojasni, da ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe, ki mu tudi ni bila vročena, zanjo je izvedel slučajno dne 31. 1. 2024. Bi pa po njegovem mnenju, zaradi zgoraj navedenega, moral biti stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe in mu je treba dovoliti, da s sprožitvijo tega upravnega spora zavaruje svoj pravni položaj. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek (z napotilom, da tožniku omogoči sodelovanje v postopku).

3. Tožbo je treba zavreči iz naslednjih razlogov:

4. V zadevi ni sporno, da tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, s katero je bil ukinjen namakalni sistem. Tožnik namreč sam navaja, da ni bil stranka v postopku izdaje izpodbijane odločbe in da mu ta tudi ni bila vročena. Obravnavano tožbo vlaga (med drugim) prav iz razloga, ker v upravnem postopku ni bil udeležen kot stranka ali stranski udeleženec, saj meni, da bi mu moral biti ta položaj priznan iz razlogov, ki jih navaja v tožbi.

5. Po določbi prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik v upravnem sporu (le) oseba, ki je bila stranka ali stranska udeleženka v postopku izdaje upravnega akta. Iz te zakonske določbe jasno izhaja, da je status stranke v upravnem sporu pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku. Za vložitev tožbe v upravnem sporu tako ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa, saj sodišče v okviru preizkusa procesnih predpostavk za tožbo ne preverja, ali bi tožnik bil upravičen do udeležbe v upravnem postopku kot stranka ali stranski udeleženec, kar poskuša tožnik uveljaviti z obravnavano tožbo. Položaja tožnika v upravnem sporu namreč ni mogoče priznati na podlagi določb ZUP ali na podlagi določb materialnih predpisov, ki določajo, kdaj ima oseba pravni interes za udeležbo v upravnem postopku.1

6. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima materialnopravni interes za izid upravnega postopka, kot to zatrjuje tožnik, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP. Če pa je upravni postopek že končan, ima možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Če stranka doseže, da ji organ prizna položaj stranke oziroma stranskega udeleženca, lahko tako kot druge stranke oziroma stranski udeleženci izpodbija upravni akt, ki je izdan v upravnem postopku, sicer pa lahko v upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim ji ni bila priznana pravica do udeležbe v postopku izdaje upravnega akta (drugi odstavek 17. člena ZUS-1).

7. Kot že navedeno, v obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik v upravnem postopku izdaje izpodbijane odredbe ni imel ne položaja stranke ne stranskega udeleženca, zato ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v tem upravnem sporu in je tako sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Z zavrženjem tožbe iz povedanega razloga je odločeno tudi o tožnikovi "vlogi za priznanje položaja stranke", zato sodišče o tem predlogu ni odločilo s posebnim sklepom.

1 Tako Vrhovno sodišče npr. v sklepih, št. I Up 56/2020 z dne 30. 9. 2020, št. I Up 54/2019 z dne 11. 12. 2019 in št. I Up 98/2021 z dne 13. 10. 2021.