Jedro

1. Institut razrešnice tudi po oceni pritožbenega sodišča nima pomembnejših pravnih posledic in je povezan z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička (prvi odstavek 294. člena ZGD-1).

2. Tožeča stranka se je več kot očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala pri glasovanju o predlogu sklepa o razrešnici, in sicer ne glede na zahtevano informacijo. Takšno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti pa je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se razveljavi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka glede odločitve, da se razveljavi sklep skupščine tožene stranke z dne 27.9.2011, sprejet pod točko 4 dnevnega reda, ki se glasi: „Skupščina je na podlagi 320. člena Zakona o gospodarskih družbah obravnavala posebno revizijsko poročilo o ugotovitvah posebne revizije družbe F., ki je bila opravljena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Ng 1 z dne... Skupščina ugotavlja, da posebna revizija ni potrdila domneve predlagatelja posebne revizije, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov, ki so bili predmet posebne revizije po omenjenem sklepu sodišča, do nepoštenosti ali kršitev zakona ali statuta. Na tej podlagi skupščina nadalje ugotavlja, da je bil predlog predlagatelja za izvedbo posebne revizije neutemeljen.“, in v izreku o pravdnih stroških (točka III izreka) ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se v celoti razveljavi sklep skupščine tožene stranke z dne 27.9.2011, sprejet pod točko 4 dnevnega reda, ki se nanaša na seznanitev skupščine s posebnim revizijskim poročilom ter nalogom upravi, da od predlagatelja posebne revizije zahteva povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene revizije. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na razveljavitev sklepa skupščine tožene stranke z dne 27.9.2011, ki je bil sprejet pod točko 2 dnevnega reda in se nanaša na podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu tožene stranke za poslovno leto 2010. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo glede stroškov odločilo, da krije vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zoper ugodilni del te sodne odločbe se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa da izpodbijano odločitev v točki I izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožena stranka v pritožbi opozarja, da se skupščinski sklep z dne 27.9.2011, sprejet pod točko 4 dnevnega reda nanaša tudi na to, da se je skupščina seznanila z rezultati iz posebnega revizijskega poročila. Sodišče prve stopnje je razveljavilo omenjeni sklep tudi v tem delu, pri čemer pa ni podalo obrazložitve, ki se nanaša na odločitev glede seznanitve z rezultati posebnega revizorja. Iz tega razloga bi moralo pritožbeno sodišče pritožbi vsaj v tem delu ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrniti temu sodišču v ponovno odločanje. Materialnopravno napačna je tudi odločitev v tistem delu, ki se nanaša na sklep skupščine, da se upravi naloži, da od predlagatelja posebne revizije zahteva povrnitev stroškov neutemeljene revizije.

Zoper zavrnilni del sodne odločbe se je po svojem pooblaščencu pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodi. V pritožbi opozarja, da določba drugega odstavka 294. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) omogoča razpravo o vsakem posamičnem poslovnem dogodku. Razrešnica se ne podeli, če niso podani pogoji iz 263. člena ZGD-1. Z razrešnico se namreč potri in odobri delo organov vodenja nadzora, nikakor pa se ne odobri letnega poročila. V konkretnem primeru je uprava sklenila posel, ki je družbi prenesel škodo v višini 4.018.737,90 EUR. Gre za prenos poslovnega deleža v družbi E., d.o.o. Škodljivost posla bi bilo treba ocenjevati skozi diskont na manjšinski delež, saj je večinski delež odkupila družba K. d.o.o. Višek prodajne cene je tako kvečjemu zmanjšal to škodo, kar pa je zanemarljivo. Sodba nima razlogov o tem, da tožnik ni imel pripomb na letno poročilo in predlog delitve dobička. Iz zapisnika z dne 27.9.2011 (stran 3) je razvidno ravno nasprotno. 305. člena ZGD-1 določa, da mora poslovodstvo dati delničarju zanesljive podatke o zadevah družbe, tudi glede povezanih oseb. A.s.a. je bil v 100 %-ni lasti tožene stranke. Zavrnitev predložitve likvidacijske bilance je skozi določilo 305. člena ZGD-1 gotovo šteti kot zanesljivi podatek.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je delno utemeljena.

K pritožbi tožene stranke: Sklep skupščine tožene z dne 27.9.2011, sprejet pod točko 4 dnevnega reda je po vsebini sestavljen iz dveh vsebinsko ločenih delov. Prvi del predstavlja seznanitev skupščine delniške družbe z ugotovitvami posebne revizije (poročilo posebnega revizorja, pridobljeno v nepravdni gospodarski zadevi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici, N 1, upoštevaje ob tem, da je poslovodstvo dolžno predložiti posebno revizorjevo poročilo nadzornemu svetu družbe in ga uvrstiti na dnevni red naslednje skupščine. Drugi del spornega skupščinskega sklepa (katerega predlog sklepa ni podala uprava družbe, temveč je bil predlog posredovan na skupščini s strani delničarjev) pa predstavlja nalog upravi, da na podlagi četrtega odstavka 321. člena ZGD-1 od predlagatelja posebne revizije (manjšinskega delničarja H. d.o.o) zahteva povrnitev stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljene revizije.

Obravnavana pritožba tožene stranke glede odločitve sodišča prve stopnje v drugem delu spornega skupščinskega sklepa (poziv skupščine upravi, da sproži ustrezen odškodninski spor zoper družbo H. d.o.o. na podlagi določbe četrtega odstavka 321. člena ZGD-1) nima nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je pritožbeno sodišče preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v tem delu (skupščinski sklep se razveljavi) v mejah razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V tej zvezi je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (prvi odstavek 265. člena in šesti odstavek 293. člena ZGD-1), pri čemer tudi ni zagrešilo nobene procesne kršitve, na katere je dolžno pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijana sodba sploh nima razlogov glede odločitve, da se sporni skupščinski sklep razveljavi tudi v prvem delu, to je v delu, ki predstavlja seznanitev skupščine s poročilom posebnega revizorja. Ker sodba sodišča prve stopnje v tem delu nima razlogov, se tudi ne more preizkusiti, kar pomeni, da je v tem delu podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče v tem delu (skupaj z izrekom o pravdnih stroških) pritožbi tožene stranke ugoditi in razveljaviti izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrniti v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

K pritožbi tožeče stranke: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se razveljavi skupščinski sklep, sprejet na skupščini tožene stranke pod točko 2 dnevnega reda, to je sklep, s katerim je skupščina podelila upravi in nadzornemu svetu družbe razrešnico za poslovno leto 2010. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilna in zakonita, saj je sodišče prve stopnje v tem delu na ugotovljena pravno pomembna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve (niti take, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti). Tudi po oceni pritožbenega sodišča ta skupščinski sklep ni izpodbojen iz razloga, ker naj bi bila njegova vsebina v nasprotju z zakonom (konkretno z določilom prvega odstavka 263. člena ZGD-1) ali statutom. Institut razrešnice tudi po oceni pritožbenega sodišča nima pomembnejših pravnih posledic in je povezan z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička (prvi odstavek 294. člena ZGD-1). Z razrešnico skupščina potrdi in odobri delo organov vodenja in nadzora v poslovnem letu (drugi odstavek 294. člena ZGD-1), pri čemer je namen tega instituta (glede na povezanost z odločanjem o razdelitvi bilančnega dobička) predvsem v tem, da se delničarji seznanijo z letnim poslovanjem družbe. Če ustrezna večina delničarjev sprejme sklep o potrditvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, vsebina takšnega sklepa za manjšinskega delničarja (ki je glasoval proti podelitvi razrešnice) nima negativnih pravnih posledic. S takšnim sklepom je skupščina delničarjev sicer formalno potrdila dobro delo organov vodenja in nadzora v določenem poslovnem letu, vendar se zahtevki iz odgovornosti za škodo lahko uveljavljajo tudi proti osebam, ki jim je skupščina podelila razrešnico (drugi odstavek 294. člena ZGD-1). Namen tega instituta zato ni ocenjevanje škodljivosti ali neškodljivosti posameznih poslov družbe, saj so delničarjem (predvsem manjšinskim delničarjem) za to na voljo drugi pravni instituti (na primer posebna revizija – členi od 318 do 321 ZGD-1; izredna revizija – členi od 322 do 326 ZGD-1; tožba za povrnitev škode – členi od 327 do 328; vrnitev prepovedanih plačil – člen 233 ZGD-1), kot je to v izpodbijani sodbi pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Iz tega razloga škodljivost pravnega posla v zvezi z nakupom in prodajo poslovnega deleža v družbi E. d.o.o. v okviru sprejetega sklepa o razrešnici ni pravno relevantna okoliščina za odločitev o utemeljenosti izpodbojnega zahtevka glede sklepa o podelitvi razrešnice, spričo česar sodišče prve stopnje v tej zvezi v postopku na prvi stopnji upravičeno ni izvajalo dodatnega dokaznega postopka (izvedba dokazov, na katere opozarja obravnavana pritožba).

Sklep skupščine (konkretno sklep o podelitvi razrešnice) je izpodbojen tudi, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena delničarjeva pravica do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 (drugi odstavek 395. člena ZGD-1). V tej zvezi je tožeča stranka trdila (kar ponavlja tudi v obravnavani pritožbi), da na sporni skupščini (kljub njeni izrecni zahtevi) od uprave ni prejela likvidacijske bilance družbe A.s.a. Pritožbeno sodišče se v celoti pridružuje argumentom sodišča prve stopnje, da samo zaradi neizročitve omenjenih dokumentov ni prišlo do kršitve delničarjeve pravice do obveščenosti (na omenjeni skupščini je predsednik uprave podal pojasnila in odgovoril na zastavljena vprašanja tožeče stranke). Poslovodstvo mora namreč na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, ki so potrebni za presojo točk dnevnega reda, kar velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi osebami (prvi odstavek 305. člena ZGD-1). Na tem mestu pa pritožbeno sodišče še ugotavlja (glede na zbrano procesno gradivo - posebna revizija, zatrjevana škoda zaradi razpolaganja s poslovnim deležem v družbi E. d.o.o. - je jasno razvidno, da je tožena stranka glasovala proti razrešnici upravi nadzornemu svetu tudi iz drugih razlogov, pri čemer sama tudi ni trdila, da bi lahko glasovala za razrešnico, če bi ne bila kršena zatrjevana pravica do obveščenosti), da se je tožeča stranka več kot očitno že vnaprej odločila, kako bo ravnala pri glasovanju o predlogu sklepa o razrešnici, in sicer ne glede na zahtevano informacijo. Takšno sklicevanje na kršitev pravice do obveščenosti pa je v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja, zato je tudi iz tega razloga izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (točka II izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.