Jedro

V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.

Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

1) Ugovoru se deloma ugodi in se izpodbijani sklep o izvršbi glede zneska 825.846,00 SIT, glede celotnih zakonitih zamudnih obresti in glede izvršilnih stroškov v znesku 16.706,55 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi razveljavi v drugi točki izreka in v tem delu zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek.

2) V ostalem se ugovor zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi glede glavnice v znesku 860.237,00 SIT in glede izvršilnih stroškov v znesku 17.388,45 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1,686.083,00 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je dolg do banke pravočasno poravnal, vsaj na banki so mu tako zagotovili. Poleg tega ni bil obveščen, da bi zavarovalnici kaj dolgoval, zato se ne čuti dolžnega plačati zamudnih obresti.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je deloma utemeljen.

Sodišče druge stopnje je na podlagi 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da je deloma obrazložen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ dolžniku nalaga, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s kateremi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložen dolžnikov ugovor glede dela terjatve v znesku 825.846,00 SIT, ki obsega kapitalizirane zakonite zamudne obresti, ter glede nadaljnjih zakonitih zamudnih obresti. Dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo (prim. 2. odst. 324. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), tako da tudi ni mogla nastati obveznost plačila zamudnih obresti po 277. čl. ZOR. Dolžnik za navedene trditve ni predložil nobenih dokazil, vendar to v konkretnem primeru niti ni potrebno. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor glede glavnice v znesku 825.846,00 SIT in glede zamudnih obresti obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ugovor zoper sklep o izvršbi glede dela glavnice vsebuje tudi ugovor glede ustreznega dela izvršilnih stroškov. V konkretnem primeru je dolžnik obrazloženo ugovarjal za znesek, ki predstavlja 49 % upnikove terjatve; ustrezni del stroškov tako znaša 16.706,55 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ker je glede na zgoraj povedano dolžnikov ugovor deloma obrazložen, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ v tem delu ugovoru ugodilo ter sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo v obrazloženo prerekanem delu upnikovega zahtevka ter ustreznem delu stroškov odločalo sodišče, ki bo nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej kot pravdni postopek, za ta postopek pa je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik glede preostalega dela terjatve v znesku 860.237,00 SIT ugovarja, da je dolg do banke pravočasno poravnal, nadalje pa navaja, da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje. Dolžnik za te svoje trditve ni predložil nobenih dokazil (niti o poravnavi dolga do banke, niti o dogovorih o obročnem plačevanju ali o morebitnih delnih plačilih), zato dolžnikov ugovor glede dela upnikovega zahtevka v znesku 860.237,00 SIT ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Zato se pritožbeno sodišče glede tega dela terjatve in pripadajočega dela stroškov (ki znaša 17.388,45 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi) strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je zato v tem delu neutemeljen. Glede na zgoraj povedano je pritožbeno sodišče glede navedenega dela upnikove terjatve dolžnikov ugovor na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča o izvršbi.