Jedro

Nova tožba, za katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, je vložena zoper isto pravdno stranko, prav tako se zahteva ugotovitev solastninskega deleža na istih nepremičninah na podlagi določb ZZZDR ter na ugotovitev obstoja izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja na podlagi 22. člena ZFPPIPP. Gre torej za v obeh zadevah za enak tožbeni predlog, ki tudi z vsebinskega, materialno pravnega vidika izhaja iz iste dejanske in pravne podlage, torej gre za isti konkretni življenjski primer, iz katerega izvirajo ista dejstva, na podlagi katerih je bilo ob uporabi iste pravne podlage že pravnomočno razsojeno. Glede na navedeno se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica v postopku, ki se vodi pred sodiščem, nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice. V skladu z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo. Pri tem se vloga ne odobri, če je zadeva očitno nerazumna ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica pri Okrožnem sodišču v Mariboru že vložila tožbo (zadeva opr. št. III P 841/2016) zoper moža A.A., ki je v postopku osebnega stečaja, zaradi ugotovitve obstoja izločitvene pravice. Tožnica je v tožbi postavila zahtevek, da sodišče ugotovi, da nepremičnine predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, da znaša njen delež na nepremičninah 5/10, da obstaja izločitvena pravica na navedenih nepremičninah, zato se naj izločijo iz stečajne mase. Izločitveno pravico uveljavlja na podlagi 22. člena ZFPPIPP, ker gre za nepremičnine, ki so nastale v času trajanja zakonske zveze, pri čemer se je spremenila identiteta teh do te mere, da jih je mogoče opredeliti kot novo stvar v smislu ZTLR. Tožena stranka je tudi ugotovila, da se je pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod št. III P 393/2013 že vodil postopek glede istih nepremičnin prav tako zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju in obstoja izločitvene pravice ter da je bil tožničin zahtevek pravnomočno zavrnjen. Sodišče je namreč ugotovilo, da tožnici ni mogoče priznati lastninske pravice in s tem izločitvene pravice, temveč je tožnica pridobila le obligacijski zahtevek na povrnitev vlaganj. Glede na navedeno po presoji tožene stranke tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh v novem postopku, saj je ponovno postavila zahtevek na ugotovitev lastninske pravice in na obstoj izločitvene pravice, čeprav je bilo v pravnomočno končani zadevi že ugotovljeno, da tožnici takšnega zahtevka ni mogoče priznati.

2. Tožnica v tožbi ugovarja stališču tožene stranke, da je njena zadeva očitno nerazumna. Z novo tožbo namreč izrecno zahteva del nepremičnine, ker je prišlo do nastanka nove stvari, zaradi česar je mogoče priznati originarno pridobitev lastninske pravice. Pri tem izrecno sledi mnenju Višjega sodišča v Mariboru v sodbi I Cp 406/2015, v kateri je sodišče citiralo, kaj od nepremičnin bi spadalo pod nastanek nove stvari. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ji prizna pravico do brezplačne pravne pomoči, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Prav tako prosi za taksno oprostitev.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita iz razlogov, ki jih je že navedla tožena stranka v svoji odločbi, zato tožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V skladu z navedeno določbo je kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči treba upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeve ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti brezplačne pravne pomoči, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica enak tožbeni zahtevek, to je ugotovitev obstoja izločitvene pravice že postavila v tožbi, ki se je obravnavala pod opr. št. III P 393/2013, ter o katerem je že bilo pravnomočno odločeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 406/2015 z dne 21. 7. 2015. Z navedenima sodbama je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek tožnice za priznanje solastniškega deleža na podlagi vlaganj v nepremičnino A.A. v času zakonske zveze ter da ima na teh nepremičninah izločitveno pravico v postopku osebnega stečaja nad imenovanim. Pri tem iz sodbe višjega sodišča izhaja, da tožnici na spornih nepremičninah ni mogoče priznati lastninske pravice in s tem izločitvene pravice, temveč da ima iz tega naslova le obligacijski zahtevek za povrnitev vlaganj. Nova tožba, za katero je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč, je vložena zoper isto pravdno stranko, prav tako se zahteva ugotovitev solastninskega deleža na istih nepremičninah na podlagi določb ZZZDR ter na ugotovitev obstoja izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja na podlagi 22. člena ZFPPIPP. Gre torej za v obeh zadevah za enak tožbeni predlog, ki tudi z vsebinskega, materialno pravnega vidika izhaja iz iste dejanske in pravne podlage, torej gre za isti konkretni življenjski primer, iz katerega izvirajo ista dejstva, na podlagi katerih je bilo ob uporabi iste pravne podlage že pravnomočno razsojeno. Glede na navedeno se sodišče strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnica v postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P841/2016, nima verjetnega izgleda za uspeh, s tem pa ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči. 8. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. O predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse pa sodišče ni odločalo, ker se v postopkih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči sodne takse ne plačajo (10. člen Zakona o sodnih taksah).